Kultura 

Prosti čas | okt. '20

KINO

Iz filma Eme Kugler: Človek s senco 

Kino na zahtevo – novost Kinodvora

Če ste zamudili film na njihovem rednem sporedu in si ga želite ogledati v družbi prijateljev, praznujete jubilej in bi radi bližnje obdarili z ogledom filma, ki vam je bil všeč, ali pa vas skrbi gneča na kulturnih prireditvah, v Kinodvoru ponujajo priložnost za rezerviranje zasebne projekcije v Mali dvorani, ki si jo lahko ogleda zaključena skupina do deset oseb.

GLEDALIŠČE

Borštnik 2020, Maribor

Letošnji festival, potekal bo od 12. do 25. oktobra, sledi programski zasnovi, ki so jo oblikovali v zadnjih dveh letih. Programski temelj predstavlja izbor desetih predstav v tekmovalnem programu po izboru selektorja Roka Bozovičarja, ki ga dopolnjuje izbor slovenskih in tujih uprizoritev v spremljevalnem programu. Izbor predstav slovenskih producentov ponuja celovit vpogled v trenutno stanje slovenske gledališke ustvarjalnosti in nakazuje trende razvoja. Med tujimi predstavami bo letos tudi nekaj najvidnejših uprizoritev evropskih gledališč. V strokovnem delu programa, ki ga ponovno pripravljajo z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Združenjem dramskih umetnikov Slovenije, SLOGI-jem, UL AGRFT, UL FF, zavodoma Maska in Senzorium, Mariborsko knjižnico ter drugimi soorganizatorji, se bodo zvrstili mednarodni simpoziji in okrogle mize.

Kljub negotovim okoliščinam je Borštnikov festival zasnovan kot osrednja slovenska gledališka manifestacija, praznik in promotor gledališke ustvarjalnosti ter mednarodna platforma, ki spodbuja izmenjavo med slovenskim in evropskim gledališkim prostorom. Štirinajstdnevni festival bo omogočal izvedbo aktivnosti za mlade ter obsežen študentski program, ki bo še intenzivneje vključil študente, je pojasnil umetniški direktor Aleš Novak.

RAZSTAVE

Čobal v mariborski Mikrogaleriji

V Mikrogaleriji na mariborskem Lentu, le korak od Stare trte, kjer je nastal blizu znanega sprehajališča ob Dravi nov kulturni kotiček, so začeli serijo razstav, v kateri bodo predstavljeni priznani mariborski in slovenski likovni umetniki. Akademski slikar Bogdan Čobal je dela, ki jih je naslovil Rumeni kadri, ustvaril prav za to galerijo in prostor je z njimi dobil dodano vrednost. Čobal se je rodil leta 1942 v izgnanstvu v Zrenjaninu, diplomiral leta 1967 v Ljubljani, delal kot likovni pedagog na oddelku za slikarstvo Pedagoške fakultete v Mariboru in za svoje delo prejel številne nagrade ter priznanja. Njegovo abstraktno slikarstvo vsebuje prepoznavne elemente in predmete, ki jih avtor pogumno kopiči od roba in v center postavlja barvne površine. Razstavo si lahko ogledate do konca oktobra.

Jasmina Cibic: Fundus prizadevanja

Umetnica si na razstavi zastavlja vprašanje, ali umetnost še lahko ustvari darilo naši družbi, takšno darilo, ki bi spodbudilo k politični angažiranosti in družbenim spremembam. Tako je v središče pozornosti postavila koncept kulture kot političnega darila, ki ga raziskuje že dve leti po arhivih evropskih institucij. Pomembno mesto na razstavi ima umetniški film Darilo, ki so ga posneli tudi v impozantnem poslopju francoske komunistične partije, darilu slovitega arhitekta Niemeyerja za zatočišče, ki ga je dobil v času puča v Braziliji. V široko zastavljenem filmu vidimo številne poglede oblastnikov na umetnost (od Hitlerja do Hruščova). Film dopolnjuje razstava del, političnih daril, umeščenih v tri sobe. V prvi so vojaški bobni, poslikani z zastavami z razpisa Društva narodov, predhodnikom Združenih narodov, in razpis za njihovo himno. Druga soba združuje dve simbolni politični darili: štafete, ki so jih nekdaj za pohod po Jugoslaviji in predajo predsedniku Titu ob njegovem rojstnem dnevu, ki ga je proglasil kot dan mladosti, ustvarili umetniki, ter vrtnice, uradno poimenovane po ustanovnih očetih Evropske unije. V zadnji sobi vidimo portret lipicanca, ki ga je Slovenija leta 2009 podarila libijskemu predsedniku Gadafiju. Aktualni projekt Jasmine Cibic bo gostoval po Evropi, saj so partnerke projekta pomembne tuje kulturne institucije, za začetek pa je simbolno darilo slovenskemu občinstvu. Na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova do 29. novembra.

Jesenski večeri na Veselovem vrtu

Skriti Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je javni kulturni prostor in galerija, je intimne narave in je obenem tudi zasebni prostor, ki skozi na stežaj odprta vhodna vrata privablja radovedneže in obiskovalce, da vstopijo. Iz vrveža ulice se podamo v drugačen in že skoraj mistični ambient umetnosti, v sanjski vrtni prostor, ki je kot srednjeveški »Hortus deliciarum« in je ločen od preostalega sveta. Vrt vse bolj postaja shajališče sodobne likovne in vizualne umetnosti, glasbe, literature, filozofije in kulture v širšem pomenu besede. Postaja kulturno stičišče, ki je na voljo umetnikom in kulturnikom in se vse bolj povezuje z drugimi kulturnimi zvrstmi. Judita Krivec Dragan se bo 21. oktobra ob 19. uri pogovarjala z umetnikom Črtomirjem Frelihom ob izidu njegove knjige strokovnih študij Lisice, čez teden dni pa bodo v galeriji ZDSLU odprli razstavo njegovih risb.

Kraljevi kozolci

V Deželi kozolcev, muzeju na prostem, v Šentrupertu na Dolenjskem si lahko do konca oktobra ogledate razstavo arhitekta, univerzitetnega profesorja in pionirja slovenskega industrijskega oblikovanja Nika Kralja. Odprli so jo v počastitev njegove stoletnice rojstva. V zgodovino se je zapisal s popularnim stolom Rex, vendar je v sedemdesetih letih velik del svojega delovanja posvetil tudi kozolcem, ki jih je razumel kot eno od največjih mojstrovin ljudskega stavbarstva. Postavljal jih je ob bok holandskim mlinom na veter. V kozolcu je »videl znanje tesarskih mojstrov, iskal njegov izvor in ga povezoval s sušilnimi napravami po svetu«. Pri zbiranju gradiva se ni omejeval le na Slovenijo, ampak je iskal vzporednice tudi v drugih državah. Zanimale so ga tovrstne sušilne naprave na Japonskem, Kitajskem, Norveškem in drugje. V Deželi kozolcev hranijo nekaj več kot 4500 diapozitivov Kraljevega terenskega dela med kozolci, ki jih je tej ustanovi podarila njegova hči Veronika Kralj Iglič.

NA KNJIŽNI POLICI

France Prešeren: Poezije

Marsikateremu bralcu branje in razumevanje Prešernovih pesmi dela težave, saj so nastale v nekem drugem času in so napisane v zelo čudni slovenščini. Zato je najnovejša izdaja Poezij nekaj prav posebnega, saj je opremljena z opombami, ki naj bi bralcu pomagale razumeti različne vidike pesnikovega ustvarjanja. Z razlagami manj znanih besed in pojmov ter orisom osebnih in zgodovinskih okoliščin ob vsaki pesmi posebej je dr. Jure Zupan poskrbel, da smo dobili Prešernove pesmi za sodobnega bralca. Profesor Jože Faganel pa se je posvetil pravilni rabi naglasnih znamenj, kar bo zagotovo prišlo prav recitatorjem. (Celjska Mohorjeva družba, 29,50 evra)

Matejka Javornik: Papirnato cvetje

Izdelovanje rož iz papirja je v društvih upokojencev ena bolj priljubljenih rokodelskih dejavnosti. Hkrati pa je to naša živa kulturna dediščina, ki se marsikje prenaša iz roda v rod. Avtorica prepleta rokodelsko znanje, tradicijo in umetnost ter z novimi tehnikami obdelave papirja ustvarja kreacije, ki se na pogled ne ločijo od pravih rož. Priročnik je namenila tako začetnikom kot že izurjenim mojstricam in mojstrom, saj opisuje in z mnogimi fotografijami prikaže postopke izdelave 33 rož. Ni cveta, ki ga ne bi mogli ustvariti iz krep papirja: od travniških zlatic, marjetic in zvončnic do ranunkul, kozmej, božičnih zvezd, da nageljčkov in vrtnic niti ne omenjamo. (Založba Kmečki glas, 25 evrov)

 

Albert Camus: Kuga

»Biti kužen je zelo utrudljivo. Še veliko bolj utrudljivo pa je, če nočeš biti kužen,« je zapisal francoski pisatelj v romanu, ki je letos po vsem svetu eden najbolj branih,  čeprav je izšel že leta 1947 (Slovenci smo prevod Jožeta Javorška dobili leta 1965). Zgodba je pač zelo aktualna: prebivalci mesta Oran dolgo ne verjamejo, da jih je zajela smrtonosna bolezen in odlašajo z ukrepi za njeno zajezitev. Pokažejo se prav značaji in odnosi med ljudmi se spremenijo.  V karanteni pa se s kugo spopadajo vsak po svoje: nekateri se obrnejo h bogu, drugi iščejo rešitev v znanosti, tretji se sprijaznijo z usodo, četrti bežijo …

(Založba Beletrina, ponatis, 27 evrov)

 

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media