O predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi

okt. '20

STARANJE V SLOVENIJI

V septembru je bil v javni razpravi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Njegove rešitve gradijo na dobrih izkušnjah evropskih držav, ki ustrezajo slovenskim razmeram. Kaj so kakovostne rešitve predloga in kaj bo treba dodelati? Poglejmo tri ključne. 

Zadosten skupni delež BDP je pogoj za sodobno dolgotrajno oskrbo. Predlog zakona sestavlja vse finančne vire v skupno blagajno. Podobno kot zdravstveno zavarovanje se bo napajala z zavarovalniškim prispevkom delodajalcev, zaposlenih in upokojencev ter deloma iz proračuna tako kot pokojninska blagajna. Iz nje bo vsakemu zagotovljeno plačilo vseh predvidenih storitev dolgotrajne oskrbe in storitev za ohranjanje samostojnosti. Ocenjevalni kriteriji za upravičenost do njih so povzeti po nemških. Med njimi manjka psihosocialna pomoč, ki je odločilna pri demenci in za usmerjenost na človeški odnos pri oskrbovalnih in negovalnih storitvah.

Delež javnih sredstev (BDP) za dolgotrajno oskrbo se bo približal drugim evropskim državam. Zato bo imel vsak oskrbovanec vse storitve v celoti plačane iz zavarovanja. Redne stroške stanovanja, hrane in obleke, ki jih imamo tako in tako vsi, bo nosil oskrbovanec sam, naj bo v oskrbi doma ali v domu (za tiste, ki tega ne zmorejo, pa je zagotovljena redna socialna pomoč).

Nov solidarni prispevek za dolgotrajno oskrbo bo breme za vsakega zaposlenega, za gospodarstvo in za upokojence. To breme je treba ob staranju prebivalstva prevzeti zavestno, kot so to storili v drugih državah, pa naj so sistem zgradili na novem zavarovanju (na primer Nemčija) ali davku (na primer Avstrija).

Lokalna skupnost je edini pravi nosilec organizirane dolgotrajne oskrbe. Po predlogu zakona bo občina lahko sama ustanovila bivalno enoto doma z do 48 posteljami na eni lokaciji in vse programe oskrbe na domu. To je odločilni korak v razvoj, ni pa dorečen. Izkušnje evropskih sosedov so, da država poleg enotnega financiranja vseh storitev organizira tudi možnost za vzpostavljanje oskrbovalnih struktur in naložb, lokalna skupnost pa je edini nosilec dolgotrajne oskrbe za svoje občane. Osnovne naloge države, ki morajo biti v zakonu jasno opredeljene, so merila minimalne kakovosti, kontrola kakovosti pri izvajanju oskrbe ter razvoj sodobnega oskrbovalnega sistema in programov; v sedanjem predlogu so deloma že, deloma jih bo treba še dopolniti, zlasti skrb za razvoj sistema in programov.

Sodobni majhni domovi v lokalnih skupnostih in mestnih četrtih, ki delujejo kot avtonomne stanovanjske ali negovalne skupine s svojimi timi, se lahko pred vsako epidemijo ščitijo podobno kot vsa druga gospodinjstva. Vsaka slovenska zdravstvena regija potrebuje velik zdravstveni negovalni dom. Večina oskrbe pa se lahko – tudi v zadnji fazi demence ali onemoglosti – razvija humano, finančno in kadrovsko vzdržno samo, če bomo razvijali mrežo manjših in večjih krajevnih domov v smeri strokovnih središč za vse programe integrirane dolgotrajne oskrbe v lokalni skupnosti. Za to krajevno mrežo mora biti pristojna občina. Država, pa naj je zdravstveno ali socialno ministrstvo, ne more biti dober nosilec oskrbe ne v prestolnici ne v najbolj obrobni občini.

Predlog novega zakona, ki dobro rešuje plačevanje vseh oskrbovalnih storitev, je nujno dopolniti tako, da bo zagotovil vsem občinam možnost financiranja naložb in oskrbovalne strukture.

Integracija neformalne in formalne oskrbe je pogoj za humano, finančno in kadrovsko vzdržno dolgotrajno oskrbo. Predlog daje vsakemu na izbiro, kakšno možnost bo izbral iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo – to je za sodobnega človeka zelo dobra novica. Pri izbiri je predvidena delna postopnost. Pri 1. kategoriji, to je pri najmanjši odvisnosti od pomoči, lahko izbere vse možnosti razen nastanitve v domu; ta je namenjena upravičencem, ki so ocenjeni od 2. do 5. kategorije odvisnosti od oskrbe. Predlog daje poudarek razvoju oskrbe in pomoči na domu; v tem je skladen s sodobnimi zakoni evropskih držav. Če bo zakon uveljavljen, bomo hitro dosegli cilj, da bo javne oskrbe na domu deležno enako število ljudi, kolikor jih je deležnih v domovih.

Nova možnost izbire bo pravica do denarnega prejemka iz zavarovanja za plačilo domače oskrbe v lastni režiji. Za 4. in 5. kategorijo najvišje odvisnosti od pomoči bo mogoča tudi zaposlitev oskrbovalca družinskega člana, ki bo iz sredstev tega zavarovanja zaposlen doma kot oskrbovalec z minimalno plačo – ob istih stroških za sistem, kot če bi bil v ustanovi.

prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media