Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Dobro je vedeti | okt. '20

ODPUŠČANJE DELAVCEV

Bralec ima manjše podjetje, ki ga je pandemija koronavirusa zelo prizadela. Ukvarja se z avtobusnimi prevozi. Pred meseci je dva delavca poslal na čakanje na delo, dvema pa odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Ker se razmere ne izboljšujejo, bo prisiljen nekaj ljudi odpustiti. Zanima ga, kako na možnost odpovedi iz poslovnih razlogov vpliva dejstvo, da uveljavlja finančne ugodnosti iz interventne zakonodaje.

Namen zakonodajalca je bil ob uzakonitvi teh dveh ukrepov jasen, in sicer ohranitev zaposlitve in s tem povezana ustrezna finančna pomoč delodajalcem, ki so v poslovnih težavah. Prav tako je bila dokaj nedvoumna tudi začasna prepoved odpuščanja zaposlenih, če država daje finančno pomoč za ohranitev zaposlitve. Seveda pa je realnost taka, da kljub finančni pomoči države ni mogoče ohraniti vseh zaposlitev.

Za delavce, ki so na čakanju na delo, je relevanten 10. člen Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 (ZIUPDV). Iz tega člena, ki opredeljuje obveznost delodajalca, med drugim izhaja, da v obdobju prejemanja nadomestila plače iz naslova začasnega čakanja na delo delodajalec ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavca, za katerega je uveljavljal povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo.

Za delavce, ki jim je delodajalec odredil delo s krajšim delovnim časom, pa je relevanten 18. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 (ZIUOOPE). Ta člen določa, da delodajalec ne sme v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pri delavcih, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom.

Obe zakonski formulaciji dopuščata sicer nekaj manjših dvomov, toda praksa in pojasnila pristojnih institucij so glede tega dokaj enotna. Prepoved odpuščanja namreč velja v obdobju vključenosti v interventni ukrep pri čakanju na delo in še en dodatni mesec za odpoved delavcem, ki jim je začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom, torej ne tudi v času, ko delavec prejema nadomestilo plače iz naslova teh ukrepov.

Obdobje prepovedi odpuščanja iz poslovnih razlogov 6 mesecev, ki ga je vseboval 1. interventni zakon (ZIUPPP), je bil v tem delu kasneje spremenjen. Vsekakor pa kaže spremljati, ali morda na to temo novi interventni zakon, t. i. PKP 5, prinaša kakšno spremembo.

SVETOVALNI TELEFON:

Dušan Bavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite ga v sredo, 7. oktobra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media