Presejalni programi lahko rešijo življenje
Pri nas obstajajo trije državni presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka – ZORA, DORA in SVIT. Zdravniki si želijo, da bi se na vabilo odzvalo še večje število ljudi.
Večkrat sem že slišala koga reči, da je vabilo k sodelovanju v programih ZORA, DORA oziroma SVIT zavrgel, saj se boji slabih izvidov. Kako nelogično in kratkovidno! Preventivni presejalni programi so namenjeni ravno zgodnjemu odkrivanju sprememb, nevarnih za zdravje, in uvedbi zdravljenja. Ne pozabimo, da se verjetnost, da bomo zboleli za rakom, veča s starostjo.
Program ZORA
Od državnih presejalnih programov najdlje deluje program ZORA (od 2003), ki je namenjen pravočasnemu odkrivanju in zdravljenju predrakavih sprememb materničnega vratu, njegov cilj pa je zmanjšati obolevanje in umrljivost za rakom materničnega vratu. Vabilo na pregled dobi vsaka ženska, stara med 20 in 64 let, ki v zadnjih treh letih ni opravila pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu. Proti tej bolezni se najuspešnejše borimo s kombinacijo dveh ukrepov: s cepljenjem proti okužbi s človeškimi papilomavirusi (HPV), ki ga priporočajo zlasti mladostnicam in mladostnikom, in z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb, torej s presejalnimi programi. Ker sta se ukrepa izkazala za izjemno učinkovita, so v Svetovni zdravstveni organizaciji prepričani, da bo raka materničnega vratu sčasoma mogoče izkoreniniti, a poskrbeti je treba, da se bo cepilo čim več mladih in da bodo ženske redno (na tri leta) hodile na presejalne preglede programa ZORA.
V državah, ki imajo dobro organizirane presejalne in cepilne programe (med njimi je tudi Slovenija), je rezultat že viden. Pri nas je leta 2003 za rakom materničnega vratu zbolelo 211 žensk, leta 2018 pa 106 (podatkov za leto 2019 še nimamo). Dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja in vodja programa ZORA, z Onkološkega inštituta Ljubljana je zelo zadovoljna, saj se Slovenija uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom tega raka, medtem ko je bila njegova pogostost pri nas še nedolgo nazaj med najvišjimi v Evropi. Podatki o pregledanosti ciljne populacije programa ZORA so spodbudni in rezultati presejanja odlični, vendar se presejalnih pregledov z odvzemom brisa žal še vedno premalo udeležujejo starejše ženske (od 50 do 64 let) ter tiste z jugozahoda in severovzhoda države. Ženske lahko na preventivne preglede hodijo tudi po 64. letu, vendar nanje posebej niso več vabljene, se pa lahko pri svojem izbranem osebnem ginekologu naročijo same. Ženske po 64. letu, ki so se redno udeleževale presejalnih pregledov in niso bile zdravljene zaradi patoloških sprememb materničnega vratu, imajo namreč izjemno majhno tveganje, da bodo kadarkoli zbolele za rakom materničnega vratu, zato se lahko varno prenehajo udeleževati rednih presejalnih pregledov.
Program DORA
Leta 2008 so na Onkološkem inštitutu Ljubljana začeli izvajati program DORA, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk pri ženskah v starostni skupini od 50 do 69 let, torej v obdobju, ko je največja verjetnost, da zbolijo za rakom dojk. Vabilo na presejalno mamografijo (rentgensko slikanje dojk) prejmejo vsaki dve leti. Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah, vsako leto jih pri nas zboli približno 1300, večina po 50. letu starosti. Mag. Maksimiljan Kadivec, dr. med., vodja programa DORA, pojasnjuje, da z mamografijo odkrivajo majhne, še netipne rakave spremembe dojk, ko je zdravljenje lahko uspešno. S presejalnim programom želijo zmanjšati umrljivost žensk med 50. in 69. letom za 25 do 30 odstotkov, za dosego tega cilja pa je ključno, »da se povabljene ženske po vsej Sloveniji programa udeležujejo v vsaj 70 odstotkih. Zato ženske spodbujamo, da se odzovejo našemu povabilu in se redno udeležujejo mamografije.« Za rakom dojk lahko ženska zboli kadarkoli, tudi v manj kot dveh letih po zadnji mamografiji z normalnim izvidom, zato svetujejo redno mesečno samopregledovanje, ob kakršnihkoli spremembah (vidnih ali tipnih) pa pregled pri osebnem zdravniku ali ginekologu.
Ker se pri ženskah, starejših od 69 let, rak dojk pojavlja redkeje, jih v presejalni program ne vabijo več. O morebitnem nadaljevanju presejalnega slikanja se boste po tem letu posvetovale s svojim zdravnikom, sporočajo iz državnega presejalnega programa za raka dojk DORA. »Ne glede na vašo starost je zelo pomembno, da se oglasite pri osebnem zdravniku ali ginekologu, če zaznate kakršnekoli nenavadne spremembe v dojkah. Po presoji vas bo napotil v ustrezno specializirano ustanovo. Poleg organizirane presejalne mamografije potekajo pregledi žensk, ki imajo spremembe v dojkah, na katere vas po svoji strokovni presoji napotita ginekolog ali osebni zdravnik.«
Program SVIT
Program SVIT deluje od leta 2009 in je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke tako pri moških kot pri ženskah, starih od 50 do 74 let, ki vsaki dve leti dobijo vabilo k sodelovanju. Prejeto izjavo o prostovoljnem sodelovanju podpišete in vrnete na program SVIT, od koder vam bodo poslali komplet za odvzem vzorcev blata. Te v priloženi ovojnici oddate na pošto in počakate na izvid. Če je ta negativen, vas bodo ponovno povabili čez dve leti, če je pozitiven, pa vas bodo napotili na kolonoskopijo. S to preiskavo bo specialist ugotovil, kaj je vzrok krvavitve, in po potrebi odstranil polipe, ki so predstopnja raka.
Rak debelega črevesa in danke je eden od najbolj pogostih rakov pri nas (poleg kožnega in pljučnega raka ter raka prostate in dojk). Ker veliko primerov tega raka odkrijejo, ko je za uspešno zdravljenje prepozno, še vedno umre preveč ljudi, zato si zdravniki želijo še večjega odziva. Če to vrsto raka odkrijejo dovolj zgodaj, ga je namreč mogoče zelo dobro pozdraviti, razvoj bolezni pa lahko celo preprečijo, če predrakave spremembe (polipe) pravočasno odkrijejo in odstranijo. V programu SVIT do 65 odstotkov primerov odkrijejo tako zgodaj, da onkološko zdravljenje sploh ni potrebno.
Dominika Novak Mlakar, dr. med., predstojnica Centra za zgodnje odkrivanje raka in vodja programa SVIT na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, dobrih deset let po zagonu programa ugotavlja, da je prav po zaslugi presejalnega programa zadnja leta raka debelega črevesa in danke v Sloveniji manj, preživetje bolnikov pa se izboljšuje. In še nasvet: »Osebe, ki niso v ciljni populaciji programa SVIT, naj se zaradi težav s črevesom obrnejo na izbranega osebnega zdravnika, ki bo po pregledu ustrezno poskrbel in presodil o nadaljnjih postopkih zdravljenja.«
