Orehi in lešniki za izvrstno počutje

Dobro počutje | okt. '20

Mnogokrat sem že rekla, da bi morali biti ljudje bolj hvaležni naravi, kot smo, saj vse, kar v njej raste, dozori ravno ob pravem času in z določenim namenom. Zgleden primer te trditve so orehi in lešniki, plodovi jeseni, močno zavarovani s trdo lupino, da zlahka preživijo mraz, sneg in mokroto.

Potrjeni viri govorijo, da so v Sredozemlju poznali in uživali lešnike že pred sedem tisoč leti, nekoliko manj pa orehe, kajti pisni viri jih uvrščajo štiri tisoč let nazaj. In če se vrnem v mladost, so bili za nas, otroke, orehi in lešniki poslastica in morda smo jih več potolkli in sproti pojedli kot pa zbrali v skledi za mamino potico. Enake spomine ima bržkone večina izmed nas.

Orehi za srce in spanec

Moja mama je vedno rekla: »Sedem orehov na dan, da bosta dolgo zdrava srce in ožilje in bo dober spanec!« Moderna živilska znanost je ta napotek, ki je temeljil na spoznanju prednikov, utemeljila z 42 grami orehov na dan.

Oreh velja med našim narodom za visoko kraljevsko drevo, ki ob sebi ne pusti rasti nobenemu drugemu drevesu. Velikokrat je »prvi sosed«, saj raste na dvorišču. Uspeva tudi visoko v hribovitem svetu, zato ima oreh skoraj vsaka domačija na Slovenskem, pa naj bo še tako samotna in odročna.

Orehi kot plodovi so bogastvo nenasičenih esencialnih maščobnih kislin, zato pomagajo varovati prožnost in elastičnost žil in srca. V jedrcih je dobrih 15 odstotkov beljakovin, skoraj toliko ogljikovih hidratov, pol manj maščob, veliko vitaminov, zlasti iz skupine B, ter mineralov, to so fosfor, mangan, baker, magnezij, fluor in cink. Orehove beljakovine so v veliki meri iz aminokislin arginin in triptofan; prvi je za srce in ožilje, drugi za srečo in odlično spanje. K nastanku hormonov sreče pripomorejo kar štiri sestavine v orehih: folna kislina, vitamina C in E ter mineral selen. Kalcij in magnezij pa pomirjata. Med vitamini skupine B pa moramo omeniti zlasti inozitol ali vitamin B16, ki znižuje holesterol, izboljša prehranjevanje možganskih celic, kože in las.

V orehih je še veliko fluora. Ta mineral preprečuje zobno gnilobo in vrača nasmeh. Čeprav imajo veliko maščob, ne redijo; njihove nenasičene maščobe celo pomagajo pri hujšanju. Vendar ne smemo pretiravati, saj že z osmimi orehi (to je okrog 40 do 50 g) dobimo okrog 300 kcal; nominalna energijska vrednost orehov je namreč 2.724 kJ oziroma 650 kcal na 100 g plodov.

Orehi so dobri kar tako, s kruhom pa tudi kot dodatek k solatam, sirom in pršutu. Zmlete orehe lahko dajemo v omake, sadne kupe, sladolede, kolače, piškote in seveda v potico.

Veliko tega, kar najdemo v orehovih jedcih, je tudi v orehovem olju, če je bilo to hladno stiskano ob čim manjši prisotnosti zraka in svetlobe. Orehovo olje čisti kri in jetra, nevtralizira odpadne kisline in pomaga telesu, da jih izloči. Sklepi postanejo bolj gibljivi in zdravi, saj se zmanjšajo vnetna obolenja. Orehovo olje namreč popravlja razmerje med maščobnimi kislinami omega-3 in omega-6 v korist prvih. To zmanjšuje tudi težave z bronhitisom in holesterolom.

Orehovo olje tudi temeljito očisti črevesje in kožo, saj pospeši njeno obnavljanje. Odlično »preganja« celulit in je dobro za sončenje. Za lase in lasišče je pravi balzam, zlasti za temne lase. Ti postanejo močnejši, mehkejši in gostejši ter dobijo poseben svetleč lesk. Orehovo olje obnovi lasno korenino po močnejšem izpadanju las. Žganje iz zelenih orehovih listov pa velja v ljudskem zdravilstvu za univerzalno zdravilo zoper vse želodčne težave.

Lešniki za obnovo telesa

Tudi lešniki so zdravi in dobri kar tako, surovi. Ali pa v čokoladi, kremah, pudingih in slaščicah. Imajo aminokislino tirozin za zbranost in pozornost ter vse sestavine za obnovo telesa: beljakovine, maščobe, vitamine in minerale. V njih je celo do 60 odstotkov maščob, vendar so lahkó prebavljive in podobne oljčnemu olju. Skoraj 15 odstotkov je rastlinskih beljakovin; imajo tudi cel kup vitaminov skupine B in precej vitamina E, zato pomagajo zdravo hujšati in ohraniti čiste žile. Ljudje z nizkim tlakom ali pekočo zgago naj pojejo vsaj štiri lešnike na dan. In lešnikova potica je menda lažje prebavljiva kot orehova.

Med vitamini skupine B je treba še posebej omeniti vitamin B1, ki je odličen za spomin, in vitamin B2 za energijo mišic, kar je koristno za športnike. Lešniki so pravo bogastvo mineralov: kalija, kalcija, fosforja, magnezija in precej železa. Med mikroelementi pa so selen, stroncij, bor in molibden. Zato lešniki krepijo moško potenco, skrbijo za kratkoročni spomin in utrjujejo dlesni.

Tudi za pravilno hladno stiskano lešnikovo olje – enako kot za orehovo – velja, da ohrani veliko večino koristnih snovi, ki so v lešnikih. Po uradnih podatkih analize Kmetijskega inštituta Slovenije ima hladno stiskano olje slovenskega porekla (Bela krajina) veliko aromatičnih snovi ter velik delež enkrat nenasičene oleinske kisline (okoli 55 odstotkov) in večkrat nenasičenih maščobnih kislin 36,9 odstotka, tj. 31,8 odstotka omega-6 in 5,1 odstotka omega-3.

Posebna značilnost tega lešnikovega olja je zelo visok delež vitamina E. Ta preprečuje oksidacijo nenasičenih maščobnih kislin in holesterola, topi krvne strdke ter prenaša kisik po telesu in tako povečuje vzdržljivost. Vitamin E skupaj z oleinsko kislino ščiti pred nastankom kardiovaskularnih bolezni, preprečuje splav, odpravlja krče po športnih naporih in zmanjšuje težave s kožo. Malokdo pa ve, da so poleg lešnikov užitni tudi lešnikovi listi in cvetovi, mačice. Poparek suhih zdrobljenih leskovih listov pomaga pri krčnih žilah in pri težavah žensk v menopavzi. Mačice poparimo, sem nekje prebrala, ter skupaj s poprovo meto in medom zaužijemo proti gripi

Recepti

Postrv z lešniki, lešnikovim oljem in cvetačo

Potrebujemo: 2 postrvi, sol, limono, lešnikovo olje, cvetačo, velik krompir, pest celih lešnikov, 3 žlice drobtin.

Očiščeno ribo solimo, pokapamo z limonovim sokom in prelijemo z lešnikovim oljem. Pečemo 25 minut pri 180 stopinjah Celzija. Skuhamo cvetačo in krompir. Na lešnikovem olju prepražimo nasekljane lešnike, dodamo drobtine in malo solimo. To mešanico potresemo po cvetači, krompirju in ribah.

Lešnikov posladek z datlji

Potrebujemo: 100 g masla, 4 jajca, 140 g sladkorja in prav toliko moke, šilce ruma, pol pecilnega praška, 100 g mletih lešnikov, 70 g narezanih datljev in 50 g koščkov temne čokolade.

Maslo vmešamo s štirimi rumenjaki in sladkorjem. Dodamo sneg iz štirih beljakov, prilijemo rum ter stresemo moko in pecilni prašek, dodamo lešnike, datlje in koščke čokolade. Dobro premešamo in pečemo v modelu za pecivo okrog 45 min pri 180 stopinjah Celzija.

Gazpačo z orehi in kumarami

Potrebujemo: kumare, orehovo olje, orehe, čebulo, jogurt, limono, poprovo meto, šalotko, peteršilj, sol in strt poper. 

Kumare sesekljamo in posolimo, da spustijo vodo, nato jih v mešalniku z vsemi drugimi sestavinami zmeljemo v gladko kašo. Dodamo led in serviramo v skodelicah.

Orehov preliv z zelišči za različne solate: vzamemo 8 sesekljanih orehovih jedrc, 6 žlic orehovega olja, 4 žlice balzamičnega kisa in dodamo po eno stebelce timijana in rožmarina ter sol in poper. Zmešamo v preliv in polijemo po solati.

Lešnikov pesto: vzamemo 100 g lešnikov, do dva šopka opranega in otresenega peteršilja, dodamo osem listov bazilike in strok česna. Vse to fino zmeljemo v mešalniku, dodamo 90 ml oljčnega olja in eno žlico lešnikovega olja, 3 žlice parmezana, sol in poper.

Solata iz hrušk, orehov in slanine s hrenovim prelivom: očiščeno zeleno solato ali endivijo natrgamo, jo potresemo s sesekljanimi orehovimi jedrci, dodamo narezane hruške. Preliv: po 2 žlici hruškovega in ananasovega soka zmešamo s 3 žlicami orehovega olja ter po eno žlico hrena in gorčice, vmešamo ščepec (rjavega) sladkorja, 5 žlic sladke smetane, potresemo s poprom in koriandrom v prahu, previdno solimo ali sploh ne. Slanino popečemo in jo stresemo vrh vsega in še dodatno okrasimo z orehovimi polovicami.

 Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., fotografije: Ivan Merljak


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media