Kam so vse bolezni šle?

Dobro počutje | okt. '20

Po podatkih Registra raka RS že od marca upada število na novo postavljenih diagnoz ter napotnic za onkološko obravnavo. Žal ne zaradi tega, ker bi ljudje manj obolevali, pač pa marsikateri niso iskali zdravniške pomoči zaradi strahu pred okužbo ali pa niso mogli priti do ustreznega specialista.

Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb z novim koronavirusom je kar nekaj zdravstvenih storitev slabše dostopnih. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da so zdravstvene ustanove izredno obremenjene zaradi spremenjenega načina dela, »saj morajo zagotavljati varno obravnavo za zaposlene in bolnike«. V praksi to pomeni, da se morajo bolniki – tudi tisti z nujnim stanjem – predhodno naročiti, opraviti test na covid-19 in počakati na rezultat testa (tudi če traja kakšen dan), šele nato se nadaljuje zdravstvena obravnava.

Kot pravi Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic za Ljubljano, dobivajo zastopniki posebej veliko pritožb v zvezi z naročanjem pri zdravnikih na primarni ravni, to so izbrani osebni zdravnik, ginekolog in zobozdravnik. Zakon o pacientovih pravicah sicer omogoča štiri oblike naročanja: osebno (kar trenutno odpade), po telefonu, elektronski pošti in pošti. Naročanje po e-pošti je večkrat lažje, vendar pa nekateri starejši nimajo možnosti elektronskega stika ali pa potrebujejo pomoč svojcev. »Če je naročanje po telefonu tudi po večkratnih poskusih neuspešno in je zdravnik zaposlen v zdravstvenem domu, naj pacient obvesti pristojno osebo – običajno je to direktor zdravstvenega doma. Mogoča pa je tudi prijava na zdravstveni inšpektorat,« svetuje zastopnica.

Veliko je kritik na račun družinskih zdravnikov, ki jih je izredno težko doklicati, priti osebno na posvet ali pregled pa je tako rekoč nemogoče. Predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., pa razkriva drugo plat. Družinski zdravniki so preobremenjeni tudi zaradi odpovedi pregledov pri specialistih. »Opažamo večji pritisk na urgentne službe in nujno medicinsko pomoč, zlasti za preglede in hišne obiske, če je bil dostop do izbranega zdravnika otežen. Tako se pacienti obračajo na nas na primer zaradi zobozdravstvenih in ginekoloških težav. Pogosto so zmedeni zaradi spreminjanja čakalnih dob in prenaročanja pri specialistih, in ker ne dobijo pojasnil po telefonu, se spet obrnejo na nas. Ali pa ne dobijo pravi čas odločbe zdravniške komisije in so zaskrbljeni … Poleg tega opažamo povečanje anksioznosti in duševnih stisk. Zamude seveda nastajajo, saj naročanje, triažo in elektronsko komuniciranje v družinski ambulanti opravlja le ena medicinska sestra.«

Sistem prilagoditi razmeram

Onkološko zdravljenje je v času epidemije sicer delovalo nemoteno, zdravnike bolj skrbijo tisti, ki diagnoze še nimajo. Hematologi na primer opozarjajo, da so zadnje mesece odkrili izredno malo novih primerov akutne levkemije, kar je skrb vzbujajoče, saj krvne bolezni hitro napredujejo. Kot ugotavlja predsednica združenja ONKO NET in izvršna direktorica združenja L & L Kristina Modic, imajo pri dostopu do zdravniškega nasveta največje težave starejši, ki niso vešči elektronskega komuniciranja. »Prepuščeni so telefonskim klicem, pri čemer so telefonske linije precej zasedene. Slabši dostop do družinskih zdravnikov in naprej diagnostičnih postopkov ob sumu na onkološko bolezen lahko bolnikom povzroči nepopravljive posledice.«

Tudi kardiologi opozarjajo, da je od začetka epidemije manj ljudi s srčnim infarktom iskalo nujno medicinsko pomoč ali pa so k zdravniku prišli prepozno. Zato svarijo, da morajo ob znakih, kot je bolečina za prsnico, ki ne mine v 10 do 15 minutah oziroma po dveh odmerkih nitroglicerina, še posebej hitro poiskati pomoč, saj gre lahko za akutni srčni infarkt.

Zdravniška zbornica Slovenije je sredi septembra v javnem pismu pozvala ministrstvo za zdravje, naj ukrene vse, da se zdravstveni sistem prilagoditi razmeram. V mnogih ustanovah to počnejo že vse od junija, med drugim so skrajšali dopuste, uvedli sobotne ali popoldanske ambulante. Na kliniki za gastroenterologijo UKC Ljubljana so na primer endoskopsko diagnostiko razporedili h koncesionarjem oziroma k vsem zdravnikom, ki izvajajo te posege. Ena od rešitev sta tudi uvedba varnih komunikacijskih poti in telemedicina – ob tem pa nekateri zdravniki svarijo, da naj obravnava na daljavo ne postane praksa, saj kliničnega pregleda in osebnega stika med bolnikom in zdravnikom ne more nadomestiti.

Zdravniki ter združenja bolnikov prebivalce pozivajo, naj skrbijo za zdrav življenjski slog, se odzovejo vabilom v presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka in pri nobeni od resnih zdravstvenih težav ne odlašajo z obiskom pri zdravniku. Odlašanje lahko privede do bistveno hujših posledic, kot jih prinaša covid-19.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media