Od satire do narečja

Prosti čas | nov. '20

Erv in Fritz

Na začetku poletja je zaokrožil 80 let svojega življenja pesnik, prevajalec, dramatik in dramaturg Ervin Fritz, Savinjčan, ki živi in ustvarja v Ljubljani, uživa pa tudi v svoji hiški na Muljavi, kjer je sosed muzejske Jurčičeve domačije.

Ker se kot krajana poznava že veliko let, se je najin pogovor začel s smehom, nato sva še klepetala in se malo spominjala njegovega življenja v kraju pod Žvajgo, v njegovem Šempavlu (Preboldu), kjer se je rodil materi samohranilki. Očeta so med vojno, kmalu po njegovem rojstvu, ubili Nemci. Vse to je zelo vplivalo na njegov socialno čuječi pogled na svet in njegovo ustvarjanje. To ima korenine že v osnovni šoli, nadaljevalo pa se je na učiteljišču v Celju in vse do današnjih dni. Prvo objavo je doživel pri svojih trinajstih letih, ko so mu v satiričnem listu Pavliha objavili tri epigrame, prve pesmi je objavljal tudi v Celjskem tedniku. Prvo pesniško zbirko Hvalnica življenja je izdal leta 1967 in je ena najboljših povojnih pesniških zbirk.
»Po končanem učiteljišču sem se vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, kjer sem študiral dramaturgijo. Enajst let, tj. od leta 1968 do 1979, sem delal kot dramaturg in prevajalec na ljubljanski televiziji. Med letoma 1979 in 1980 sem bil umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega, od 1980 naprej pa dramaturg in urednik radijskih iger za otroke na Radiu Slovenija. Upokojil sem se leta 2003, vendar bom ustvarjal toliko časa, dokler mi bodo to dopuščale moči in zdravje,« je konkreten moj sogovornik, ki spada med najvidnejše slovenske sodobne pesnike. Je avtor pesniških zbirk, dramskih besedil, radijskih in lutkovnih iger, libretov, songov ter prevodov. Njegova poezija je satirična in angažirana, v njej prevladuje motivika vsakdanjega življenja, zanjo je prejel številne nagrade, leta 1979 celo nagrado Prešernovega sklada. Občina Žalec mu je v letu 1993 podarila Savinovo nagrado s plaketo, 1995 je prejel Ježkovo nagrado. Za delo Ogrlica iz rad je leta 2006 dobil Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Dve leti kasneje je za pesniško zbirko Vrane prejel večernico, nagrado za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo. V letu 2019 je prejel zlatnik poezije 2019 za življenjski pesniški opus, za razigranost pesniškega jezika in za prispevek k slovenski literaturi in umetnosti. Je pa tudi častni občan Občine Prebold.

Vesela knjiga o Savinjčankah

Konec lanskega leta je izšla njegova posebna pesniška zbirka Savinjčanke, v kateri je 30 pesmi, ki so napisane v savinjskem, pravzaprav šentpavelskem narečju, s katerim je živel v mladosti. »Pesmi v narečju so nekaj domačega, nekaj, kar je iz stare zaveze, nekaj, kar je iz otroštva in iz odnosov s tistimi ljudmi, ki so že bolj redki tukaj in pravzaprav tvorijo tiste davne čase v tistem davnem kraju. Torej, to je čista nostalgija in nekaj prav imenitnega je, da se lahko v tem jeziku 'emocira' to neko otroško deželo, ki je seveda ni več. To si privoščijo starejši 'mladinci' in tako sem si to privoščil tudi jaz. Imam pa seveda vzornike, kot je Miroslav Krleža, ki je napisal svoje bojne pesmi v zagorskem narečju. Velika spodbuda mi je bil tudi Iztok Mlakar, ki v svoji primorščini prepeva tako sijajne balade, in tudi nekateri drugi kantavtorji …« je na predstavitvi knjige v žalski knjižnici povedal Ervin Fritz, ki je med bralci znan tudi po svojih zbadljivkah, a za zadnjo knjigo je dejal, da je najbolj vesela od vseh dosedanjih.

Ob zaključku pogovora sem ga pobaral, kaj zanj pomeni biti star 80 let. »Prva stvar, ki se človeku zgodi pri takih letih, je ta, da ugotovi, da ima telefon in da pravzaprav nima koga poklicati, ker so skoraj vsi, ki so bili včasih moj Šempavel, že lepo v vrstah (na pokopališču, op. a.) in se nič več ne kregajo. To je prva stvar, druga pa je seveda veselje nad tem, da sem kolikor toliko zdrav dočakal ta stara leta, ki so, če niso preveč nadležna, po svoje zelo zanimiva in lepa. Človek ima ob tem tudi zadoščenje in precej dolg pogled nazaj. Kar se pogleda naprej tiče, pa je tako kot vedno, ne vidimo dosti daleč. Hvala bogu, da je tako, saj tudi ni preveč dobro vedeti, kaj se bo dogajalo z nami in življenjem okrog nas. Drugače pa: cvet je lep, teran je pa včasih tudi sladek,« je v svojem pesniškem slogu dejal Ervin Fritz.

Besedilo in fotografija: Darko Naraglav


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media