Št. 11, november 2020

  • Na zdravje! 

    nov. '20

    Ali vas je kdaj strah? Koga ni? Otroci pogosto mislijo, da odraslih ni strah, ker jim prav oni dopovedujejo, da ima le velike oči, znotraj je votel, zunaj pa ga nič ni. Pa ni čisto tako. Strah je z nami do konca, le da se v nekaterih ljudeh bolj naseli kot v drugih. Spomladi nas je vse prestrašil novi koronavirus, ki se je v kratkem razširil po planetu in grozi celotnemu človeštvu, saj nekateri zaradi njega hudo zbolijo in celo umrejo. Po spomladanskem valu, ko se je tako rekoč čez noč ustavilo življenje in smo morali ostati doma, smo prvi šok dobro prenesli in poleti se nam je že zdelo, da bo virus izzvenel. Toda z jesenjo se je vrnil z vso močjo in ponovno smo morali zaustaviti javno življenje, da bi preprečili njegovo nevarno širjenje.

Kazalo

Decembra višje pokojnine za 2 odstotka Svet Zpiz je oktobra potrdil izredno uskladitev pokojnin in drugih prejemkov, ki bo izvedena v decembru za 2 odstotka. Ker je bilo zadnje desetletje več posegov v usklajevanje pokojnin, je Zpiz pripravil izračune za primerjavo med dejanskimi uskladitvami in uskladitvami po veljavnih pokojninskih zakonih.

Spremenjeno poslovanje Zpiza 

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

S sodelovanjem do sprejemljivega sistema dolgotrajne oskrbe V naši državi se že skoraj dve desetletji prizadevamo za uveljavitev sistema dolgotrajne oskrbe, pa se vedno ustavimo pred sprejetjem, brez razumnega pojasnila tistih, ki o tem odločajo. Upamo in pričakujemo, da se to ne bo ponovilo z zakonom, ki je bil v javni razpravi v tem letu, saj politika, stroka in zainteresirana javnost soglasno poudarjajo, da je nujna reforma obstoječega sistema. Zato se bodo morali vsi udeleženci v procesu oblikovanja in sprejemanja sistema poslušati in slišati, kajti doslej je bilo danih že mnogo konstruktivnih pripomb in predlogov za izboljšanje predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

Na vprašanje s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Obisk predsednika državnega zbora v Zdusu Ob mednarodnem dnevu starejših je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Igor Zorčič obiskal Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Predstavili so mu njihove aktivnosti, nato pa je sledil pogovor s predstavniki vodstva o aktualni problematiki, povezani z delom zveze ter statusom upokojencev in starejših.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Ugodnosti za kmete po zadnji spremembi zakona  Pred kratkim je začel veljati Zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2H), ki je poleg sprememb v zvezi z dokupljeno pokojninsko dobo uredil tudi izenačitev pravic kmetov glede na vplačane prispevke v letih od 1984 do 1992.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Kopija voščene figurice salzburškega Loretokindla  Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični je osrednja ustanova za zbiranje, proučevanje, predstavljanje in restavriranje premične sakralne dediščine na Slovenskem. V muzeju hranimo več zbirk, na ogled so tri stalne razstave: Zgodovina krščanstva na Slovenskem, Življenje za samostanskimi zidovi in Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev.

Trgovine, ki so spreminjale utrip mesta Ko je leta 1970 Jeklotehna v Mariboru, na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ulice odprla veliko trgovsko hišo Merkur, se je izgled mestnega jedra povsem spremenil. Sredi industrijskega mesta je zasijala nova, moderna blagovnica z velikimi izložbami, s tekočimi stopnicami, s samopostrežnim načinom izbire blaga. In čeprav trgovine ni več, je med mnogimi Mariborčani še vedno slišati: »Dobimo se pri Merkurju.«

Z osebno rastjo do poslovnih uspehov Zgodbo Janka in Sonje Štifterjain družinski oljarni z Vira pri Domžalah, sta njuna sinova Jaka in Rok nadgradila s kremami in olji za nego telesa. In kako se je začela njihova poslovna pot? Odgovor ni kratek, saj sta Janko in Sonja kar odstirala zgodbe, med katerimi pa, presenetljivo, nobena ni bila povezana z oljarstvom; vse pa so povezane z osvajanjem novih znanj, z občutkom za potrebe, ki jih narekuje čas in ljudje; z inovacijami in tudi s poslovno žilico, ki je v tej družini doma že mnogo rodov.

Nekdanje središče notranje slovenske Istre Večje središčno naselje leži v jugovzhodnem delu Podgrajsko-Matarskega podolja, na meji med Brkini in Čičarijo. Sestavljata ga gosteje pozidani del na pobočjih flišnih vzpetin Grmade (677 m) in Starega gradu (675 m) z razvalinami Novega gradu iz 13. stoletja ter nižje ležeči del ob glavni cesti Trst – Reka. V okolici so opuščeni pašniki in mlad mešan gozd, pod naseljem pa je obsežna zakrasela suha dolina. Podgrad je bil ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja, iz katerega izvirata stari razglednici, upravno središče notranje Slovenske Istre z okrajnim sodiščem, davkarijo in sedežem občine ter pomembno krajevno žarišče slovenske kulture.

Učiteljica, mentorica, prostovoljka Prostovoljna dejavnost društev obstaja zaradi predanih in nesebičnih ljudi. Takšni ljudje ne govorijo o svojem razdajanju kot o nečem pomembnem, pač pa razdajanje v društvih enostavno živijo, iz dneva v dan. In ena takšnih ljudi je Magda Ježovnik iz Griž, članica kar nekaj društev, predvsem pa prostovoljka z veliko začetnico.

Slovenka, cenjena predvsem v Črni gori Glasbena pedagoginja in skladateljica Vida Matjan (1896-1993) je v Sloveniji slabo poznana predvsem zato, ker je večji del življenja preživela v Črni gori. Tam je med drugim ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo, iz katere je nastala državna glasbena šola.

Pričevalec preteklega časa Sredi julija se je 89-letnemu Albinu Piberniku, upokojenemu pilotu iz Ljubljane, izpolnila velika želja, ponovno je namreč obiskal znamenito Bolnico Franjo. Bine, kot ga kličejo prijatelji, pa se po strmih stopnicah ni povzpel sam, žal ga noge ne nesejo več tako dobro, temveč so mu tja gor pomagali člani Gorske reševalne službe Tolmin, ki so ga posadili v posebej prirejena nosila in ga prenesli do bolnice.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Ivanova kri je rešila že marsikatero življenje Ivan Smej iz Črenšovcev je sredi oktobra v murskosoboški bolnišnici že stotič daroval kri. Doslej je njegova kri rešila že marsikatero življenje, tako ob prometnih nesrečah in drugih neljubih dogodkih, ko življenje posameznika visi na nitki.

Stoletnica gospe Fini Jožefina Habjanič je zelo vitalna Mariborčanka, ki je v začetku oktobra praznovala častitljivih sto let. Praznovala je v skladu z zaščitnimi ukrepi proti koronavirusu, a kot je dejala, si ni mislila, da si bo toliko ljudi vzelo čas za čestitke ob njenem jubileju.

ZDRAVJE KRATKE

Skrb za kosti se obrestuje Osteoporoza je tiha in nevidna bolezen, ki pa ima lahko hude posledice. Pogosto je namreč vzrok za zlome, ki omejujejo gibanje, vodijo v izgubo samostojnosti ali celo v invalidnost. Zlom zaradi krhkih kosti med starejšimi od 50 let vsaj enkrat v življenju doživi vsaka tretja ženska in vsak šesti moški.

V plašču kljubujemo mrazu V ponudbi modelov plaščev in toplejših jaken ni velikih novosti. Večji poudarek je na udobju, toploti in praktičnosti. Pozorni pa bodite na dolžino plašča. Če nosite večinoma hlače, naj bo raje nekoliko krajši kot predolg.

Usta so vhodna vrata zdravega telesa Skrb za ustno zdravje je zelo pomembna v vseh življenjskih obdobjih, opozarjajo zobozdravniki v sklopu preventivne akcije za boljše ustno zdravje, ki jo običajno pripravijo marca. Izpostavljajo zlasti osebno odgovornost vsakega posameznika za higieno zob in ustne votline.

»Pravi« obraz jeze »No, no, no ! Tega te pa nismo učili. Da te ni sram, da se takole obnašaš!« »To so sami divjaki. Osnovnih manir nimajo. Poglej to, kako vpije na očeta!« »Mojca, pa ti si punca. Ne moreš se jeziti kot kak nevzgojen fant …« Nekdo, ki ne zmore zadržati svoje jeze, ki jo izrazi na nekultiviran način, je po mnenju opazovalcev slabič, nedorasel in nevzgojen. Pa je čustvo jeze res tako škodljivo, da si ga ne upamo pokazati?

Gobe – odlične za pripravo in predelavo Gobe so odlično živilo za domačo predelavo, za povrh so zastonj, če jih naberemo sami, kar pa ni mačji kašelj: vseh naj bi bilo preko 3000, med temi pa je užitnih zgolj 70. Veliko gob je na videz krepko podobnih med seboj, zato samo bežno poznavanje in ugotavljanje preko fotografij v knjigi preprosto ni dovolj. Koristi, če jih nekajkrat nabiramo z izkušenim gobarjem.

Vadba upočasni staranje Naše telesne sposobnosti se z leti spreminjajo, z redno telesno dejavnostjo in ustrezno masažo pa lahko nekatere procese staranja upočasnimo, ohranimo samostojnost in odpravimo bolečine.

Kako olajšati slovo od življenja? Hudo bolnim in umirajočim je najbolj žal, da so se preveč posvečali materialnemu in premalo odnosom, ugotavlja obsmrtna spremljevalka, bolnišnični duhovnik pa, kako zelo jih pomirjata dotik in tiha molitev; pomoč in oporo pogosto potrebujejo tudi svojci, včasih še bolj kot bolniki.

Močne noge Zdaj ste verjetno že ugotovili, da so članki postavljeni tako, da vadbo začetnikov in tudi zelo naprednih rekreativcev postopno nadgrajujemo. Drugačne življenjske in vadbene okoliščine narekujejo sprotna prilagajanja in spremembe. Tako je poskrbljeno za osebno napredovanje čisto vseh. Tretja vaja iz prejšnje številke je danes izhodiščna za prvo in namenjena vsem. 

Bomo starejši podprli desetletni program zdravega staranja? Letos praznujemo tridesetletnico, odkar je OZN označila prvi oktober za mednarodni dan starejših. Koliko se je v tem času spremenil položaj starejših v svetu? Vsekakor odstotek starejših med prebivalstvom raste. Letos je število starejših od 60 let v svetu že preseglo število otrok, mlajših od pet let.

Martinovo po slovensko V začetku novembrana vsakem koraku slišimo o martinovi gosi. Če bi sledili medijskim reklamam in prepričevanju trgovcev, bi nas moralo biti skoraj sram, če na martinovo ne kupimo gosi in si je ne spečeno skupaj z mlinci. A ta ''trgovski praznik'' je bil k nam uvožen. Martinovo namreč ni nikakršen državni ali cerkveni praznik, a vse bolj postaja ljudski praznik.

Pet hitrih ukrepov za dvig imunosti Te dni, ko je vse v znamenju preprečevanja okužbe, zagotovo prav pride še nekaj preverjenih nasvetov, s katerimi boste lahko v najkrajšem možnem času občutno izboljšali delovanje svojega imunskega sistema.

Kraj, kjer se družijo Ljubljančani in obiskovalci Osrednja ljubljanska tržnica je v zavesti prebivalcev kraj nakupa svežih živil, zanimivih (kulinaričnih) prireditev in sobotnih srečanj s prijatelji. Seveda ko zdravstvene razmere to dopuščajo. Obdana je s kuliso lepih pročelij starih meščanskih hiš in Plečnikovih arkad, kar daje občutek prijetne domačnosti.

Iz koška ročnih del

Osvetlitev prostorov je za starejše še pomembnejša Vemo, kako pomembno vpliva svetloba na naše počutje, tako naravna kot umetna. Če v stanovanjske prostore lahko posije sonce, se v njih tudi bolje počutimo. Dobro osvetljeni prostori delujejo večji, obenem svetloba poskrbi, da barve pridejo do izraza. Šele s primerno osvetlitvijo prostor dobi svoj pravi izraz, ob zadostni osvetlitvi prostorov pa smo tudi varnejši pred poškodbami in padci, saj so površine bolj vidne.

Zasadite medovite rastline Medovite rastline čebelam in drugim opraševalcem nudijo nektar in cvetni prah nekatere pa tudi mano. Zato je izjemno pomembno, da v vseh okoljih raste dovolj raznolikih medovitih rastlin, ki jim v različnih obdobjih leta nudijo kakovostno hrano.

Živeti za današnji dan

Prva pomoč hišnim ljubljenčkom Velikokrat se zgodi, da je z našim hišnim ljubljenčkom nekaj narobe. Takrat je najbolje poklicati svojega veterinarja. Tako kot pri ljudeh je tudi pri živalih zelo pomemben čas od takrat, ko smo opazili znake do prihoda v ambulanto, zato naj bo številka vašega ali dežurnega veterinarja vedno pri roki.

Pod veliko kupolo neba Nebeška gora (985 m) je najvišji vrh v občini Radeče. Torej smemo začeti vzpon kar v tem lepem – ali smemo reči posavsko zasavskem? - kraju ob Savi. Zapeljemo se v dolino rečice Sopote, mimo radeške tovarne papirja. Imamo dve možnosti: da, prvič, zavijemo s ceste na desno v razloženi zaselek Zagrad, tam pustimo avto, se za kratek čas podamo po cesti in zasledujemo usmernike za Nebeško goro; kar precej časa hodimo po gozdu do travnika in sedla, od koder zagledamo vas Čimerno (805 m) in goro nad njo; da drugič, iz doline, zavijemo vkreber na desno že kmalu po Radečah, v Njivicah, in se potem po asfaltirani cesti pripeljemo kar v Čimerno in tam parkiramo.

Najboljše sorte orehov za domače vrtove Oreh sadimo najpogosteje meseca novembra. Pri izboru sort orehov smo pozorni, da za celinska območja izbiramo pozno odganjajoče sorte, ki se lažje izognejo pozebi. Tako si zagotovimo pridelek tudi v neugodnih letih, ko nas spomladi obišče pozeba. Zaradi boljšega navzkrižnega opraševanja vedno sadimo dve različni sorti orehov.

Moja umetnost je zame način življenja Prvak ljubljanske opere, tenorist, Branko Robinšak že 37 let poje. Začel je kot študent v Ljubljani, potem na tujih odrih in spet v ljubljanski operni hiši. Z glasom in odrskim nastopom nas je vedno očaral. Najraje je pel vloge iz italijanskega opernega repertoarja, čeprav je bil odličen tudi v Mozartovih operah in celo Wagnerjevi. Ob tem pa je eno leto opravljal še naloge umetniškega vodje ljubljanske operne hiše. Dela, doživetij iz dolgoletne uspešne kariere in težav zaradi novih koronskih časov je imel več kot preveč, pa smo ga prosili, da o svojem življenju in bogati karieri spregovori za naše bralce.

Taksist in harmonikar »Ko sva se z ženo spoznala, ji nisem povedal, da igram na harmoniko, saj sem vedel, da me potem ne bi hotela. Doma so namreč imeli gostilno in glasbenikov ni marala. Da igram, je izvedela šele po poroki, ko smo bili na vlaku s še enimi svati in ti so imeli harmoniko. Res pa je, da so ji tekle solze ganjenosti, ko me je slišala igrati. A se je na to, da sem muzikant, hitro navadila,» pove Viki Ašič eno svojih najlepših zgodb, povezanih s harmoniko.

Ščepec predprazničnosti Ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati, pravi star pregovor. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend.Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Že zgolj občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek pa je seveda neprecenljiv.

Kultura kratke

Od satire do narečja Na začetku poletja je zaokrožil 80 let svojega življenja pesnik, prevajalec, dramatik in dramaturg Ervin Fritz, Savinjčan, ki živi in ustvarja v Ljubljani, uživa pa tudi v svoji hiški na Muljavi, kjer je sosed muzejske Jurčičeve domačije.

Ste res dobro preverili zavore? Drugo najvišjo cesto v Romuniji, ki ima več predorov in viaduktov kot katera koli druga cesta v tej državi, za ves promet zaprejo, ko zapade prvi sneg, zapora pa običajno traja do aprila. Jesenska vožnja po Transfagarašanu, najbolj spektakularni gorski cesti v Evropi, je brez najmanjšega dvoma čisti presežek. Teh je v eni najrevnejših držav Evropske unije še veliko.

Čebele so naše največje bogastvo Ste vedeli, da čebele številčno presegajo človeško prebivalstvo na Zemlji? Oprašijo okoli 70 odstotkov rastlin, kar pomeni tretjino globalnega pridelka hrane. Ali drugače povedano: ena sama čebelja družina opraši okoli 7 milijonov cvetov.

Jesen na okenski polici Ko pospravimo z okenskih polic zadnje balkonsko cvetje, naj te ne ostanejo prazne. Del čarobnih jesenskih odtenkov, ki jih občudujemo v naravi, lahko ustvarimo z zasaditvami cvetličnih korit. Zamislite si, kako prijetno bo iz toplega stanovanja s skodelico kave ali čaja uživati v lepoti barvitega cvetja.

Naučite ga pisanja čestitk z roko V sodobnem svetu izginja navada, da bi nekomu čestitali ali napisali pisemce na roko. Vedno pogosteje se zgodi, da dobimo čestitke po SMS sporočilu, sestavljene na hitro, čim krajše. Takšne čestitke nas ne razveselijo tako, kot bi nas lahko.

 Sodelovanje in povezovanje V občini Litija imata članstvo v tretjem in četrtem življenjskem obdobju Društvo upokojencev Litija in Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno. Razliki pa sta v dolžini delovanja. Upokojensko društvo ima sedem desetletji dolgo življenjsko pot, njena sestra pa je mnogo mlajša, saj ji je komaj enajst let. Skupno pa jima je sodelovanje in povezovanje, tudi na ustvarjalnih delavnicah.

DRUŽENJE

Spominjati se moramo, proslavljati ne Janez Stergar, profesor zgodovine in geografije ter dolgoletni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, zelo dobro pozna razmere na avstrijskem Koroškem, saj jih spremlja že več kot petdeset let. Z njim smo se pogovarjali o položaju koroških Slovencev v luči stote obletnice plebiscita, ki je določil mejo med tedaj novima: Kraljevino SHS ter Republiko Avstrijo.

Negotovost

Znamo in zmoremo potrpeti?

SVET IN MI

Lokalna skupnost ali kapital kot nosilca dolgotrajne oskrbe Ob staranju povojne generacije se križa vrsta novih dejstev. Naglo narašča delež ljudi, ki zaradi starosti ali bolezni potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakdanjih opravilih. Družina ne zmore več sama opravljati te naloge. Sedanja generacija hoče imeti v primeru odvisnosti od pomoči drugih dostojno človeško oskrbo. V državah, ki uvajajo sodobno dolgotrajno oskrbo, se kot njena organizatorja in izvajalca uveljavljata lokalna skupnost in kapital. Kakšno vlogo ima eden in drugi od njiju?

PISMA BRALCEV

NOVICE OD VSEPOVSOD

Za sodobno dolgotrajno oskrbo

Kakšen naj bo demografski sklad? Da se bo slovenska država pri pokojninah čez dobro desetletje znašla v hudih škripcih, je znano že dolgo. Pred časom je bila v več zakonov zapisana obveznost, da se do konca leta 2015 ustanovi demografski sklad, zgodilo pa se ni nič. Jeseni je svoj predlog vložila opozicija, nekaj zatem pa hlastno še vlada. Ga bomo končno ustanovili ali se bomo raje sprijaznili z drastičnim rezanjem pokojnin?

Javno pismo Srebrne niti

 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media