Ugodnosti za kmete po zadnji spremembi zakona 

Dobro je vedeti | nov. '20

Pred kratkim je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2H), ki je poleg sprememb v zvezi z dokupljeno pokojninsko dobo uredil tudi izenačitev pravic kmetov glede na vplačane prispevke v letih od 1984 do 1992.

Največji učinek za upokojence, ki bodo izpolnjevali pogoje za novo odmero pokojnine, bo ta, da bodo deležni odmere od najnižje pokojninske osnove, lahko bodo pridobili pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če bo taka potreba izkazana, in vsako leto še letni dodatek. Enako bo veljalo tudi za zavarovance, ki so bili v določenem obdobju zavarovani kot drugi kmetje in se bodo šele upokojili.

Treba bo vložiti vlogo

Glede na dokaj oddaljena obdobja, ko so bili lahko kmetje zavarovani kot »drugi kmetje« po 11. členu ZPIZ/83, je po oceni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zelo verjetno, da je velika večina teh zavarovancev že upokojena. Upokojenci, ki bodo zaradi omenjene izenačitve pravic upravičeni do višje pokojnine, lahko zahtevajo novo odmero pokojnine. Kmetje, ki so v tistem obdobju plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnove iz 4. razreda ali od višjih osnov in bi lahko pridobili širši obseg pravic v skladu z novim 401. a členom ZPIZ-2, bodo torej morali po 1. januarju 2021, ko se bo ta člen začel uporabljati, za novo odmero pokojnine vložiti vlogo pri zavodu.

Na podlagi te vloge bo zavod po podatkih, ki so bili upoštevani pri priznanju in odmeri pravic v času upokojitve, preveril višino zavarovalnih osnov, in če bi na podlagi teh podatkov zavarovanec lahko pridobil višjo pokojnino, le-to tudi odmeril. V teh primerih bo pokojnina odmerjena po predpisih, ki so veljali v času uveljavitve pravice do pokojnine, ki se izplačuje ob uveljavitvi spremembe ZPIZ-2, vendar z upoštevanjem pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, če bi bila s tem pokojnina višja.

Uživalci pokojnine, pri katerih je nastala potreba po pomoči in postrežbi drugega, pa do zdaj zaradi ožjega obsega zavarovanja niso imeli pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, na podlagi vloge za novo odmero pokojnine pa se ugotovi višina plačanih prispevkov in pretežnost zavarovanja za širši obseg pravic, bodo morali za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo vložiti novo vlogo.

Če kmetje, ki so bili v letih od 1984 do 1992 zavarovani kot »drugi kmetje« in so plačevali prispevke v višini za širši obseg pravic, še niso uveljavili pravice do pokojnine, se jim bo obdobje zavarovanja s tako plačanimi prispevki štelo kot zavarovanje za širši obseg pravic tako pri uveljavitvi pravice do pokojnine kot tudi pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja.

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih, veljavnih v letih od 1984 do 1992, je odražalo ureditev razmerij na posameznih področjih. V letu 1983 je zvezni Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja določil, da so kmetje, ki združijo svoje delo, zemljišče, delovna sredstva oziroma druga sredstva v kmetijsko zadrugo ali druge oblike združevanja kmetov oziroma z delom delavcev v odnosih trajnejše medsebojne povezanosti ali poslovnega sodelovanja (t. i. združeni kmetje), obvezno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v enakem obsegu kot delavci. Za kmete, ki niso vstopili v katero od oblik združevanja (t. i. drugi kmetje), je bila dana možnost, da se lahko vključijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ureditev obveznosti zavarovanja pa je bila prepuščena republiškim zakonom.

Združeni kmetje

Republiški Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ/83) je bil sicer sprejet v letu 1983, uporabljati pa se je začel 1. januarja 1984. V 10. členu je uredil obvezno zavarovanje združenih kmetov, v 11. členu pa obvezno zavarovanje drugih kmetov.

Obvezno zavarovanje združenih kmetov, »oseb, ki se v Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov«, ki je bilo urejeno v 10. členu ZPIZ/83, je sledilo ureditvi zadružništva v tistem času ter omejitvam, ki jih je v primeru združevanja ta ureditev postavljala združenim kmetom. V Zakonu o združevanju kmetov iz leta 1979 so bili določeni pogoji, pod katerimi je kmet pridobil »lastnost združenega kmeta«. Zavarovanec se je sam odločil za združevanje v kmetijske organizacije, s tem pa se je odločil tudi o načinu oziroma obsegu zavarovanja po takratnih predpisih.

Združeni kmetje so imeli zagotovljeno zavarovanje v enakem obsegu kot delavci, če so plačevali prispevke najmanj od osnove, v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. To je bil znesek zavarovalne osnove iz 4. razreda (v višini 85 odstotkov najnižje pokojninske osnove) med 10 razredi zavarovalnih osnov po VI. točki takratnega Sklepa o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o osnovah za odmero pravic in obračunavanje in plačevanje prispevkov za zavarovance-kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek.

Obseg pravic, ki so jih imeli delavci v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je bil v kasnejših zakonih poimenovan kot »širši obseg pravic«. Če pa so združeni kmetje plačevali prispevke od osnove iz 1. do 3. razreda, so imeli zagotovljeno le pravico do starostne, invalidske in družinske pokojnine (seveda brez možnosti odmere od najnižje pokojninske osnove), kar je bilo v kasnejših zakonih poimenovano kot »ožji obseg pravic«.

Po 11. členu ZPIZ/83 so bili obvezno zavarovani drugi kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki so se v Sloveniji ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in so delali s sredstvi, na katerih je imel kdo lastninsko pravico. Ti zavarovanci so, ne glede na to, katero višino zavarovalne osnove so izbrali za plačevanje prispevkov, lahko pridobili le pravico do starostne, družinske in invalidske pokojnine. Niso imeli pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do predčasne pokojnine, delne pokojnine, pravic na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti, pravice do invalidnine, dodatka za pomoč in postrežbo in dodatka za rekreacijo upokojencev (zdaj letnega dodatka) ter pravice do odpravnine, oskrbnine in varstvenega dodatka (zadnjih treh pravic sedanji ZPIZ-2 ne pozna več).

Višje pokojnine za nekatere kmete

Kmetje, ki so bili zavarovani kot »drugi kmetje« po 11. členu ZPIZ/83 in so že uveljavili pravico do pokojnine, imajo priznane pravice pod pogoji in v obsegu, kot je določal zakon, ki je veljal v času upokojitve. Če so bili ob upokojitvi več kot polovico skupne zavarovalne dobe zavarovani za širši obseg pravic, so imeli odmerjeno pokojnino in tudi druge pravice priznane v enakem (širšem) obsegu, tako kot delavci, in v teh primerih tudi po novem 401. a členu ZPIZ-2 ne morejo pridobiti več pravic.

Tisti kmetje, ki so bili zavarovani kot »drugi kmetje« in so plačevali prispevke od osnov iz 1. do 3. razreda, prav tako ne morejo pridobiti več pravic, saj so bile te zavarovalne osnove prenizke za širši obseg pravic.

Višje odmerjeno pokojnino lahko na podlagi novega 401. a člena ZPIZ-2 pridobijo tisti zavarovanci – »drugi kmetje«, ki so v letih od 1984 do 1992 plačevali prispevke od osnove iz 4. razreda ali višje osnove in niso imeli priznanih pravic v širšem obsegu. Če bodo ti zavarovanci ali uživalci pokojnin vložili zahtevo za novo odmero pokojnine oziroma dela pokojnine do 30. junija 2021, jim bo na novo odmerjena pokojnina pripadala od 1. januarja 2021 naprej. Če pa bodo zahtevo vložili 1. julija 2021 ali kasneje, jim bo na novo odmerjena pokojnina oziroma na novo odmerjeni sorazmerni del pokojnine oziroma izplačilo na novo odmerjenega dela pokojnine pripadalo od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

Besedilo: Irena Štrumbelj Trontelj, fotografija: J. D. 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media