Zavetnik savskih brodarjev in čolnarjev

Prosti čas | dec. '20

 Vandramo po Sloveniji

Izletnica na Svetem Miklavžu nad Savo

Jasno so ga videli, savski brodarji in čolnarji svojega nebeškega zavetnika, kako čepi vrh gozdne pečevnate strmine, na kamniti rami gora, kot bi rekel pesnik Dane Zajc, ki je bil tu blizu doma. Njihov posel je bil nevaren. Zato so molili k sv. Miklavžu, naj jih obvaruje pred vrtinci in brzicami, pred podvodnimi skalami in čermi in kar je še bilo takšnih nevarnosti na plovbi po muhasti alpski reki, ki je znala biti zdaj usahla zdaj narasla, malokdaj pa prijazna.

A tovorjenje sadja, sukna, svile, začimb je bilo donosno. Splačalo se je tvegati in zaupati ljubeznivemu svetcu. Valvasor sporoča, da je čolnov in ladij na Savi kar mrgolelo. Ladjo je upravljalo od deset do petnajst mož. Navzdol so jo krmarili z drogovi, navzgor pa so jo vlekli z vrvmi, imenovanimi vlačuge, pri čemer so bili vpreženi, včasih v enake jarme, skupaj z voli. Od Krškega do Zaloga so potrebovali šest dni. Od leta 1848 pa so ob Savi sopihale le še lokomotive.

Ko danes sediš dobrih 500 višinskih metrov nad Savo na klopci pred cerkvijo sv. Miklavža ne preveč upehan od tiste pol urice vzpona iz Velike vasi, vidiš, da je imel dobrotni zavetnik res temeljit pregled nad savsko plovbo. Od te njegove skrbi je ostal le še čudovit razgled po glavni slovenski reki. Tja do Zaloga, pod katerim se v Savo zlije Ljubljanica, se lepo vidi njen blestikavi trak, prav tako njen tok mimo Laz in Jevnice spodaj, tako rekoč pod nogami. A to je le bližnji del razgleda s Svetega Miklavža nad Savo, oko seže še do Ljubljane, da vidi, kako se kopa v čadu. Kajpak je tudi dolenjska stran Posavskega hribovja videti kakor na dlani in na nasprotni severni stran prav tako štajersko-gorenjska štimanost in siva obzorja. Povsem spodaj je Moravška dolina z Limbarsko goro nad sabo in z vzhodnimi Grintovci v daljavi.

Kako priti na razgledni vrh Sveti Miklavž nad Savo (741 m)? Z litijske ceste je treba pri vasi Senožeti zaviti v breg do Velike vasi (510 m), ki leži južno od vrha. Iz Ljubljane je to 24 kilometrov. Od Velike vasi je markirana pot najprej zravnana, po petih minutah pa je treba na razcepu planinskih poti kreniti levo vkreber in iti dobre pol ure okoli hriba ter skozi gozd, dokler ne pridete na visoko travno planoto. Po njej je raztresena vasica Katarija, do katere sicer pelje asfaltirana cesta iz Moravč (4 km). Del te vasi je zaselek Vrh sv. Miklavža, nad katerim se dviga istoimeni vrh s cerkvijo sv. Miklavža. Cesta pelje tako rekoč pod sam vrh. Od zadnjih hiš je le pet minut vzpona. Izlet je primeren tudi pozimi.

Dom pesnika in matematika

Severovzhodno od vrha leži zaselek vasice Katarija – Grmače. Dale so ime eni od dram velikega slovenskega pesnika Daneta Zajca (1929–2005), ki se je rodil le nekaj kilometrov od Grmač, v Zgornji Javoršici. Tu je pasel in kot občutljiv deček preživel strašno vojno. Tu je rojstni kraj njegove visoke poezije. O dim nad hišami / in luči v oknih. / Dim, ki dišiš / po domu in ognjiščih, / luči, ki pripovedujete / o besedah, toplih in iskrenih / in o tihih kotih, / kamor se je skril polmrak / in z glavo sklonjeno v dlani / poklical sanje.

Na Savo je iz svoje rojstne in Miklavžu bližnje vasi Zagorica gledal tudi veliki matematik Jurij Vega (1764–1802). Njegov logaritmovnik je izšel v stoterih izdajah in so ga iz rabe in šol izrinili šele računalniki. Vega, topniški častnik in novopečeni plemič, je ponujal cekin za vsako napako v svojih desetdecimalnih logaritemskih tablicah. Plačati je moral le štiri, kar je silno malo, če pomislimo, da je stotisočere logaritme izračunal »peš«.

Zunanjost najprej gotske, pozneje pa barokizirane cerkve sv. Miklavža je obnovljena, da se blešči potomcem savskih brodnikov, šoferjem, ali 6. decembra tudi otrokom. Spomin, ta globoki vodnjak duha, bodo na Miklavža ohranjali tudi ostanki gotskih fresk v notranjosti. Dr. Janez Höfler jih datira v leto okoli 1450. Zanimivi so obrazi žensk, ki skozi okna opazujejo Kristusovo umiranje na križu. Malo sočutja bomo opazili v njih, več pa spogledljivosti. Večna ženskost, bi rekel kakšen cinik. A freske, te vestalke spomina, tu pri Miklavžu žal propadajo.

Najverjetneje boste naleteli na zaklenjeno cerkev. Nič hudega: še lepši bo z vsake strani Miklavža pogled po pokrajinah, ki je ponekod v svojih podrobnostih tako lepa, da bi smela biti čaščena. Mir bo morda legel v vas, vključili se boste v veliko bratovščino duš, ki so pod varstvom tega ljubeznivega svetnika romarjev in popotnikov, pravnikov, trgovcev, lekarnarjev, gostilničarjev, ladjarjev, mornarjev, mlinarjev, pekov, mesarjev, pivovarjev, kmetov, tkalcev, kamnosekov, sodarjev, svečarjev, gasilcev, ujetnikov … pa še vesoljne Rusije, male Črne gore in ljubljanske stolnice. Miklavž je tudi varuh dekliških himenov (hvala bogu, ne prestrog), zelo je občutljiv za laž in tatvino. Rad vidi, da mu pomagamo pri njegovih obsežnih zadolžitvah. Kot škof v Miri, današnjem turškem Demreju, je 6. decembra 345 storil mučeniško smrt, še prej pa se je kristjanom usedel v srca kot rešitelj treh devic. Njihov oče jih je bil skušal prisiliti, naj si dote prislužijo v bordelu, Miklavž pa jim je na skrivaj na okno nastavil tri kot pomaranče velike krogle zlata in jih rešil hudega ponižanja. Odtlej je Miklavž kot ljudski svetnik – na Slovenskem je po njem poimenovanih največ cerkev, nekaj čez 200 – dobroten v vseh viharjih zgodovine. Ima dovolj široko srce tudi za sodobne vrste popotnikov, gotovo tudi za potnike v letalih, ki (trenutno še komajda) pristajajo na Brniku ali pa od tam vzletajo. Kadar letijo nad njim, ga lahko opazujejo belega in drobnega na hriboviti jasi, na zeleni odeji Posavskega hribovja, ki kot da valuje v vetru in kotrlja po sebi bele vasice. Kaj mi boš dal, ga morda vpraša kak potnik. Dal nič, bo odgovoril Miklavž, varoval bom, da tvoje letalo varno pristane. Morda bom zmogel umiriti tudi nevarno morje tega preklicanega covida.

Željko Kozinc


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media