Leta 2021 le redna uskladitev?

Dobro je vedeti | dec. '20

Tako kot je običajno že vrsto let, je tudi letos Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v septembru pripravil Jesensko napoved gospodarskih gibanj 2020. Dokument obsega številne kazalnike, ki med drugim omogočajo tudi ocenjevanje trenutnega in prihodnjega življenjskega standarda večine prebivalcev. V tem prispevku se omejujemo le na povzemanje tistih, ki vplivajo na gmotni položaj upokojencev in uživalcev drugih prejemkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Kombinacija strogih zdravstvenih in zaščitnih ukrepov, namenjenih borbi proti pandemiji covida-19, je izrazito negativno vplivala na gospodarsko dejavnost v državi. Le-ta je bila v prvem polletju letošnjega leta za skoraj 8 odstotkov nižja kot v enakem obdobju lani. Še izraziteje pa se je znižala v tretjem četrtletju. Zato, da bi čim bolj omilili negativne posledice pandemije, so ne le država, ampak tudi Evropska centralna banka in Evropska komisija sprejele številne ukrepe, namenjene ublažitvi izpada dohodkov v gospodarstvu in pri prebivalstvu, zagotavljanju likvidnosti in podpori ponovnemu zagonu gospodarske dejavnosti. Ker se zdravstvene razmere ne umirjajo, že sprejete ukrepe dopolnjujejo, sprejemajo pa tudi nove. V teh neugodnih in izjemno nepredvidljivih razmerah Umar za leto 2020 napoveduje 6,7-odstotni upad bruto družbenega proizvoda, ki naj bi mu v naslednjih dveh letih sledilo postopno okrevanje. Predvidoma naj bi gospodarska rast šele v letu 2022 dosegla raven pred začetkom pandemije.

Vpliv pandemije

Interventni ukrepi za ohranitev delovnih mest ter njihovo podaljševanje so ublažili še večje poslabšanje razmer na trgu dela in rast brezposelnosti glede na predvideni upad bruto družbenega proizvoda. Po ocenah Umarja naj bi bila zaposlenost v letošnjem letu za 1,5 odstotka nižja, število brezposelnih pa naj bi se zvišalo za okoli petino.

Umar ocenjuje, da na gibanja povprečne bruto plače, kakršna ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije, vplivajo predvsem metodologija njenega izračuna, izplačila različnih dodatkov v času pandemije in zvišanje minimalne plače. Zadnje se je odražalo na izkazani ravni v prvih dveh mesecih. V poznejših mesecih pa so različni dodatki, namenjeni ohranitvi delovnih mest, ki jih je zagotavljal državni proračun, vplivali na zmanjševanje mase plač, katerih izplačilo bremeni delodajalca, in število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo. Posledica tega so velika nihanja izplačane mase plač in njihovih prejemnikov, kar se seveda odraža v višini statistično ugotovljenega mesečnega povprečja. Zaradi tega je njihova letošnja rast visoka kljub upadu gospodarske dejavnosti. Umar ocenjuje, da naj bi se povprečna bruto plača, izplačana za leto 2020, upoštevaje metodološko specifiko poročanja, povečala za 3,7 odstotka.

Povprečno povečanje inflacije v letošnjem letu naj bi bilo po ocenah nižje kot lani, na kar vplivajo predvsem nižje cene naftnih derivatov in električne energije. Znašala naj bi le 0,3 odstotka. Ob domnevnem zmernem gospodarskem okrevanju pa naj bi se njeno povečanje v prihodnjih dveh letih zvišalo na raven pred pandemijo koronavirusa.

Analiza kot visoko negotovost in tveganje za uresničitev zapisanih napovedi poudarja predvsem negotove epidemiološke razmere in možnost uvedbe še strožjih zajezitvenih ukrepov za zaustavitev nadaljnjega širjenja pandemije.

Bralcem Vzajemnosti je znano, da je ohranitvi vrednosti pridobljenih pokojnin in denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju namenjen institut njihovega rednega usklajevanja. Zavod mora po določbah sistemskega zakona pokojnine redno uskladiti enkrat letno pri izplačilu za mesec februar. Uskladitev je izražena v odstotku, s katerim zviša dotedanje zneske pokojnin. Upravičencem pa mora obračunati tudi razliko med novim in dotedanjim zneskom pokojnine še za januar. Odstotek uskladitve je seštevek predpisanih delov rasti povprečne mesečne bruto plače in cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, ki ju ugotovi in objavi Statistični urad Republike Slovenije.

Sistemski zakon natančno določa način izračuna višine odstotka redne uskladitve pokojnin. Ustrezati mora vsoti 60 odstotkov ugotovljene rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v predpisanih obdobjih.

ZPIZ-2 pa določa tudi zajamčeno višino redne uskladitve pokojnin, ki ne more biti nižja od polovične rasti cen življenjskih potrebščin v predpisanem obdobju!

Februarja predvidena uskladitev za 2,5 odstotka

Koliko naj bi znašala redna uskladitev pokojnin februarja 2021, upoštevaje na kratko povzete določbe sistemskega zakona, je seveda odvisno od ugotovljenih in objavljenih statističnih podatkov, ki bodo znani februarja prihodnje leto. Z upoštevanjem napovedi njihovih gibanj v jesenski analizi pa je mogoče oceniti njeno približno višino. Kolikor bo mesečna povprečna bruto plača, izplačana za leto 2020, dosegla ocenjeno povečanje (3,7 odstotka), inflacija pa 0,3 odstotka, naj bi redna uskladitev pokojnin znašala 2,3 odstotka. Ob višjih rasteh, zelo verjetnih predvsem za bruto plače, pa seveda več.

Kot vse kaže, redna uskladitev ne bo izvedena po določbah sistemskega zakona. V predlogu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122), ki ga je vlada sprejela in poslala v začetku oktobra v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku, je namreč predvideno, da naj bi se pokojnine in drugi prejemki (ne pa tudi letni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo) februarja uskladili za 2,5 odstotka.

Izvedbo redne uskladitve pokojnin po določbah posebnega in ne sistemskega zakona vlada utemeljuje v tako predlagani višini z dejstvom, da ukrepi, sprejeti za ublažitev posledic pandemije, v znatni meri vplivajo na nerealno višino bruto plač in ne bodo imeli trajnih posledic. Zato začasnih sprememb v njihovi rasti, nastale predvsem zaradi navedenih ukrepov, ni mogoče upoštevati kot ustrezne podlage za izvedbo uskladitve pokojnin v februarju 2021.

Kakšna bo usoda predlaganega ZIPRS2122, bo znano do konca letošnjega leta. Glede na to, da naj bi imela sprememba ravni družbenega bruto proizvoda v letu 2020 negativni predznak (upadel naj bi za 6,7 odstotka), izpolnjen pa ne bo tudi drugi možni pogoj za izvedbo izredne uskladitve pokojnin, le-ta po določbah sistemskega zakona ne bo mogoča.

Jože Kuhelj , fotografija: J. D.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media