VESTI IZ ZDUS

Dobro je vedeti | dec. '20

Prostovoljci dejavni tudi med epidemijo

Prostovoljci in starejši uporabniki programa Starejši za starejše smo težko pričakali zaključek epidemije konec maja. Pogrešali smo osebne stike in pogovore, a upanje, da bodo lahko program izvajali tako, kot je zastavljen, to je z obiski na domu uporabnikov, je preprečil že drugi val epidemije. 

Izkušnje iz časa spomladanske karantene so pokazale, da so nekateri prostovoljci ter društvene in pokrajinske koordinatorke kljub omejitvi opravili več kot 2.300 prostovoljskih ur na nujnih obiskih. Prostovoljke in prostovoljci smo dostavljali zdravila iz lekarn, trgovin, prinašali prehranske izdelke in delili podarjene obroke hrane. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da smo v dveh mesecih in pol karantene opravili 40.700 telefonskih pogovorov, tekstovnih sporočil, izdelali 34.400 mask in več spletnih delavnic za razgibavanje in za ohranjanje zdravja.

Od 1. junija naprej velja dogovor, da se prostovoljci za osebni obisk odločajo po svoji presoji, saj najbolje poznajo potrebe uporabnikov. Pri tem dosledno upoštevamo navodila in uporabljamo zaščitna sredstva, torej pazimo tako na svojo varnost in zdravje kot tudi na zdravje uporabnikov, saj bomo le zdravi lahko pomagali sebi in drugim.

Izvajalci programa Starejši za starejše (od vodstva in pokrajinskih in društvenih koordinatorjev, predvsem pa 1.908 prostovoljcev) so v času od 1. junija do 30. oktobra opravili: 26.663 obiskov pri 19.575 osebah ter organizirali in izvedli 17.094 pomoči in storitev. Opravili so 1.634 telefonskih pogovorov s 641 osebami, organizirali 5.723 druženj, spremstev, sprehodov, branj, družabnih iger in opravili 1.079 prevozov. Prav tako so opravili 1.173 dostav blaga in živil iz trgovin in 1.023 dostav humanitarnih paketov in hrane pa še 734 pomoči pri osebnih in hišnih opravilih ter pri uveljavljanju pravic na centrih za socialno delo, upravnih enotah, občinah, zavodih za oskrbo na domu, pomagali so pri stikih s patronažno službo in vlaganju vlog za stanovanja.

Dragocena pomoč

Na povabilo NIJZ predstavniki programa Starejši za starejše sodelujemo v operativni skupini, ki pripravlja akcijski načrt pomoči ranljivim skupinam ob duševnih stiskah, zdravstvenih težavah in drugih problemih oskrbe kot posledic covida-19. Pripravlja se skupni Iskalnik pomoči, ki bo vseboval vse naslove organizacij s telefonskimi številkami, kjer bo posameznik lahko poiskal potrebno pomoč.

Prostovoljci programa smo tako v prvem valu epidemije kot tudi zdaj, ko smo sredi drugega vala, dokazali, da nam je mar za sočloveka, kar je poslanstvo prostovoljstva in medsebojne pomoči, in to dokazujejo tudi rezultati dela. Res je, da ne delamo za osebno hvalo, potrebujemo pa priznanje za motivacijo dela v prihodnje, še posebej v tako oteženih pogojih dela. Težko sprejemamo oceno, da smo nevidni. Prav gotovo nismo nevidni 19.575 osebam, ki smo jih obiskali, in tistim, ki smo jim ponudili in organizirali pomoč. Prostovoljkam, prostovoljcem, društvenim in pokrajinskim koordinatorkam in koordinatorjem se najtopleje zahvaljujemo za opravljeno delo in pogum, sodelavkam, predsednicam in predsednikom pa hvala za vso podporo in pomoč. Vsem pa želim, da ostanemo zdravi!

Rožca Šonc, vodja programa SzS

Digitalizacija in pravice starejših

Po podatkih Statističnega urada RS delež ljudi z digitalnimi veščinami narašča, vendar je imelo lani med prebivalci, starimi od 16 do 74 let, kar 28 odstotkov ljudi pomanjkljivo znanje, 17 odstotkov pa znanja sploh ni imelo. Torej kar 45 odstotkov prebivalstva nima ustreznih spretnosti ali pogojev za kakovostno življenje v današnji digitalizirani družbi. Slovenija je tako na področju e-znanj pod povprečjem EU. Odstotek starejših pa je verjetno še višji.

Država bi morala s svojimi ukrepi zagotavljati, da starejši posamezniki ne bodo diskriminirani, zato bi morala vsak predlog novega digitaliziranega postopka dostopa do javnih storitev posebej oceniti z vidika sprejemljivosti za vse skupine in njihove predstavnike pravočasno vključiti v pripravo primernih rešitev. Morda bi v okviru mednarodnega sodelovanja proučili možnosti, da se pripravi mednarodni akt, ki bo starejšim prebivalcem zagotavljal posebno varstvo in države zavezal tudi k aktivnejšemu vključevanju starejših v vsebinsko pripravo ustreznih ukrepov in politik, saj sami najbolje vedo, kaj jim koristi, kaj pa so le prazne fraze v različnih dokumentih, ki jih pišejo in sprejemajo mlajši brez tovrstnih izkušenj. Ne glede na okoliščine pa moramo zagotoviti, da imajo vsi enake pravice, pri čemer je posebej pomembno spoštovati njihovo dostojanstvo.

Tone Dolčič

 Bralni utrinki na fotografijah 

Zaradi preprečevanja širjenja okužbe s covidom-19 so v Zdusu Teden vseživljenjskega učenja in Nacionalni mesec skupnega branja povezali s fotografskim natečajem. Natečaj z naslovom Beremo skupaj je vabil člane, da fotografirajo različne poglede na branje vseh generacij. Sodelovalo je 15 posameznikov iz Dobravelj, Poljčan, Ajdovščine, Kočevja, Senovega, Mislinje in Ljubljane, poslali so 43 fotografij. Komisija, ki so jo sestavljali Vladimir Kraljič iz Društva upokojencev Kranj, Nevenka Vidmar iz Društva upokojencev Ajdovščina in Vilijem Šetar iz Društva upokojencev Razvanje, spremljal jih je predsednik komisije za tehnično kulturo Branko Suhadolnik, je izbrala pet avtorjev, ki bodo prejeli nagrade v sodelovanju z Javno agencijo RS za knjigo. Nagrajene fotografije so posneli: Alenka Bizjak iz Ajdovščine – fotografija Zgled, Bogdan Krapež iz Dobravelj – fotografija Branje, Boža Ojsteršek s Senovega – fotografija Le kaj razmišlja osmi poslušalec, Bojan Šinko iz Mislinje – fotografija Branje, Ivan Škvarča Ivan iz Ajdovščine – fotografija Primorski škljoc.         

Dijana Lukić