Na pokojnino vplivajo tudi osebne odločitve
V Evropski uniji ženske v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški, njihova povprečna pokojnina pa je celo za 30 odstotkov nižja od povprečne pokojnine moških. Pravzaprav nikjer na svetu ni vseeno, ali se zaposli ženska ali moški. Pokojninsko vrzel bi odpravila zmanjševanje razlik med spoloma na trgu dela, zlasti pri plačah, ter zagotavljanje enakega položaja skozi celotno življenjsko obdobje.
Slovenke smo nekoliko na boljšem, saj razlika v povprečni plači znaša »le« 9 odstotkov, pokojnine moških pa so za 16 odstotkov višje od pokojnin žensk. V Italiji je na primer razlika med pokojnino žensk in moških okoli 36 odstotkov, v Avstriji pa je povprečna pokojnina upokojenke za dobro tretjino nižja od upokojenčeve.
Ozaveščanje o posledicah odločitev in možnostih v poklicnem in zasebnem življenju na pokojnino je temeljni namen projekta Moje delo. Moja pokojnina, ki ga sofinancira Evropska unija, izvaja pa ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). Najpomembnejše sporočilo dveletnega projekta je to, da je varna starost rezultat preteklih odločitev in možnosti. Zaposlene ženske spodbujajo, naj že zgodaj razmislijo o svojih kariernih odločitvah, ki bodo čez leta vplivale na višino njihove pokojnine. hkrati pa opozarjajo, da bi morale prihodnje pokojninske reforme upoštevati vidik spola. Koristne informacije najdete na spletni strani: https://mojedelo-mojapokojnina.si.
Analiza vzrokov pokojninske vrzeli pri nas kaže, da imajo ženske nižje pokojninske osnove kot moški, to pa je odraz nižje bruto plače ter pogostejših prekinitev zavarovanj in obdobij brezposelnosti. Eden od vzrokov je neenakomerna delitev neplačanega dela. Ženske pogosteje prejemajo nadomestilo plače kot enako stari moški, pogosteje so zaposlene za krajši delovni čas, imajo manj delovne dobe, v povprečju prejemajo nižje plačilo, z dela so pogosteje odsotne zaradi skrbi za otroke ali starejše družinske člane, manj jih je na vodilnih delovnih mestih – vse to vpliva tudi na možnosti upokojevanja in višino pokojnine.
Kot dokazuje analiza Inštituta za razvojne in strateške analize, je stanje drugačno, kot je bilo pred desetletji, še vedno pa so razlike med ženskami in moškimi glede okoliščin, možnosti ter izbir na karierni in življenjski poti. Malo žensk dela na področju znanosti in tehnologije, malo moških pa na področju vzgoje in izobraževanja ter v skrbstvenih poklicih. Skrb in vzgoja otrok sta še vedno v večji meri na strani žensk, zato se pogosteje odločajo za delo s krajšim delovnim časom, ki jim omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, hkrati pa vpliva na višino plače in kasneje pokojnine. Sodeč po podatkih bi lahko bile mlajše generacije žensk ob upokojevanju v bolj neenakem položaju glede na enako stare moške. Upoštevati velja tudi dejstvo, da ima kar četrtina mlajših ženske danes službo za določen čas.
Zpiz v sklopu projekta razvija podatkovno skladišče s koristnimi informacijami ter spletni pokojninski kalkulator za individualne izračune pogojev za upokojitev. Tako želijo okrepiti poznavanje pokojninskega sistema, saj je anketa med zaposlenimi pokazala, da tako ženske kot moški slabo poznajo pokojninski sistem in ga ocenjujejo kot precej zapletenega, pogrešajo tudi več informacij o postopku upokojevanja za sprejemanje dokončnih odločitev. Po njihovem mnenju na čim prejšnje upokojevanje najbolj vpliva zdravstveno stanje, na čim kasnejše pa finančno stanje, na primer odplačevanje kredita. Kasneje se za upokojitev odločajo tisti, ki vedo, da bo predvidena pokojnina bistveno nižja od plače in ki uživajo v svojem delu.
