Uspešno poslovanje zavoda kljub epidemiji
Zaradi spremenjenih razmer, ki jih je povzročil izbruh koronavirusa, je več sredstev za pokojnine prispeval državni proračun. Svet ugotavlja, da je poslovanje zavoda v danih razmerah uspešno. Ta mesec pa bo upokojence razveselila še izredna uskladitev pokojnin za dva odstotka.
Svet zavoda je na oktobrski seji razpravljal o polletnem poročilu poslovanja zavoda in bil seznanjen tudi s podatki za obdobje od januarja do septembra. Ugotovil je, da je poslovanje v danih razmerah uspešno. Zavod je imel 4.466.339.907 evrov dohodkov in 4.463.305.833 evrov odhodkov, kar pomeni presežek dohodkov nad odhodki v višini 3.034.074 evrov. Še spodbudnejše pa je, da je redno izplačeval vse svoje obveznosti. K temu nedvoumno prispeva tudi konstruktivno sodelovanje z ministrstvom za finance in ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti na področju priprave interventne zakonodaje zaradi izbruha epidemije covida-19. Sprejeti so bili številni ukrepi in nekateri med njimi imajo bistven vpliv na zavodove dohodke in odhodke v letu 2020. Finančni načrt zavoda za leto 2020 je bil sprejet decembra 2019, torej v povsem drugačnih razmerah, s katerimi se spopadamo danes. Temeljil je na tokratnih napovedih gospodarskih gibanj za leto 2020. Po finančnem načrtu naj bi zavod to leto zaključil s 5.827.793.615 evri dohodkov in prav toliko odhodkov.
Toda posledice epidemije se krepko odražajo na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, kar ugotavlja tudi UMAR v svoji spomladanski in poletni napovedi gospodarskih gibanj za leto 2020. Ta gibanja imajo pomemben vpliv tudi na glavni vir dohodkov zavoda – to je na prispevke za socialno varnost, ki ne bodo dosegli načrtovane višine, zato je potreben večji obseg sredstev iz državnega proračuna.
Septembra je državni zbor sprejel rebalans proračuna, s katerim je na novo opredelil tekočo in dodatno obveznost do zavoda za leto 2020. Obe obveznosti sta višji, kot sta bili določeni s finančnim načrtom. Tekoča obveznost znaša 270.597.603 evrov, po finančnem načrtu 260.000.000 evrov, dodatna obveznost pa 840.139.275 evrov, po finančnem načrtu 679.638.932 evrov. Zavodu zaradi tega ni treba pripraviti rebalansa finančnega načrta, ker lahko na podlagi novih določenih obveznosti državnega proračuna izpolni vse z zakonom določene obveznosti in letno poslovanje zaključi brez primanjkljaja. Ob taki ugotovitvi lahko mirno zapišemo, da bodimo optimisti in z zaupanjem spremljajmo poslovanje zavoda.
Dohodki
V prvem polletju so skupni dohodki zavoda znašali 4.466.339.907 evrov in so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani nominalno višji za 7,4 odstotka, realno pa za 7,2 odstotka, upoštevajoč povprečno inflacijo. Toda pomembnejša je ugotovitev, da se je spremenila tudi struktura skupnih dohodkov. Če smo se lani razveselili podatka o zvišanju deleža določenih dohodkov (prispevkov za socialno varnost) kot glavnega vira dohodkov, pa letos ni tako. V obdobju od januarja do septembra je delež teh dohodkov znašal 77 odstotkov in se je v primerjavi z istim obdobjem leta 2019 znižal za 2,4 odstotka, medtem ko se je delež transfernih dohodkov zvišal za 2,9 odstotka in je znašal 22,8 odstotka. Delež drugih prispevkov je minimalen in se je tudi znižal.
Davčni dohodki so znašali 3.440.443.103 evrov oziroma 72,3 odstotka načrtovanih in so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani nominalno višji za 139,7 milijona evrov oziroma 4,2 odstotka. Na priliv teh sredstev so med drugim vplivali tudi sprejeti ukrepi zaradi epidemije, ki so se nanašali na oprostitve plačevanja prispevkov za socialno varnost tako delodajalcev kot zavarovancev. Prispevke bo poravnal državni proračun. V obdobju od januarja do septembra je zavod prejel iz proračuna 544.644.940 evrov, to je 15,8 odstotka davčnih dohodkov. Sprejeti ukrepi nedvomno opozarjajo, da se politika zaveda, kako pomembni so davčni dohodki pokojninske blagajne in da je zato tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah treba ohraniti čim več delovnih mest.
Še posebej je epidemija prizadela samozaposlene, kar je bistveno vplivalo na njihovo plačevanje prispevkov. Prispevki samozaposlenih so v tem obdobju znašali le 66,9 odstotka načrtovanih, pri zaposlenih 72,3 odstotka in pri delodajalcih 71,2 odstotka. Posledice epidemije se kažejo tudi glede plačila prispevkov pri študentskem delu, v tem času jih je bilo le 54,5 odstotka načrtovanih.
Pri dohodkih iz državnega proračuna je realizacija bistveno drugačna kot pri davčnih dohodkih. V obdobju od januarja do septembra so znašali 1.020.077.745 evrov oziroma 98,2 odstotka finančnega načrta 2020. V tem znesku so tudi sredstva Kada v višini 50 milijonov evrov in sredstva za tekočo porabo zaradi covida-19 iz državnega proračuna v višini 67,1 milijona evrov. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 so bili transferni dohodki nominalno višji za 189,6 milijona evrov oziroma za 22,8 odstotka. Zakaj so bila potrebna višja sredstva iz naslova transfernih dohodkov? Potrebna so bila zato, ker so se skupni odhodki povečali bolj kot davčni dohodki in ker zavod ni prejel dividend od Zavarovalnice Triglav (okrog 20 milijonov evrov po finančnem načrtu).
Odhodki
V devetih mesecih so znašali 4.463.305.833 evrov in so dosegli 76,6 odstotka finančnega načrta, toda pri tem so bile nekatere postavke višje od povprečno načrtovanih za to obdobje. To velja za transfere za zagotavljanje socialne varnosti kot tudi za same pokojnine. Višje je bilo izplačilo letnega dodatka, na večje odhodke pa je vplivalo tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence in prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so ga prejeli z zakonom določeni upokojenci. Na višje odhodke pa sta vplivali tudi izredna uskladitev pokojnin v višini 1,5 odstotka od 1. decembra 2019 ter redna uskladitev v višini 3,2 odstotka od 1. januarja 2020 naprej. Ne smemo pa prezreti tudi rasti števila uživalcev pokojnin, zlasti starostnih in uživalcev nadomestil plač, pa tudi finančnih učinkov uveljavitve ZPIZ-2, predvsem uveljavitve 40-odstotne starostne pokojnine 1. januarja 2020 za osebe, ki so izpolnile pogoje za upokojitev in so še naprej zaposlene. Višji odhodki za pokojnine in nadomestila plač so vplivali tudi na višje plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev.
Razmere se zaradi posledic epidemije zaostrujejo, toda to nam ne sme vzeti poguma, da optimistično zremo v prihodnost. Kmalu se bomo lahko razveselili izredne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov v višini dveh odstotkov pri izplačilu decembrskih pokojnin.
