Kultura kratke
EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE
Znano je, da je več slovenskih mest kandidiralo za prestižni naslov Evropska prestolnica kulture 2025. Po izboru komisije je naziv dobila Nova Gorica skupaj z Gorico. To bo prva prestolnica kulture v dveh državah z geslom: Gremo! Brezmejno! Zato bo epicenter dogodkov na Trgu Evrope, ki povezuje obe mesti. Pripravili bodo čez 600 kulturnih dogodkov, več kot 60 projektov in se povezali z 251 partnerji iz 34. držav.
Pobuda, da Evropska unija razglasi evropsko prestolnico kulture, je nastala leta 1985. Ta naziv je do zdaj dobilo 60 evropskih mest, med njimi tudi Ljubljana in Maribor. Lani sta bili evropski prestolnici kulture hrvaško mesto Reka in irski Galway, do leta 2024 pa bodo še: letos Timisoara (Romunija), Elefsina (Grčija) in Novi Sad (Srbija); leta 2022 Kaunas (Litva) in Esch (Luksemburg); 2023 Veszprém (Madžarska); 2024 Salzkammergut (Avstrija) in Tartu (Estonija) ter Bodø (Norveška).
FILM
Po Štiglicu poimenovan trg
foto: Katja Goljat
Razumljivo je, da so mestni svetniki sprejeli pobudo Slovenskega filmskega centra za postavitev spomenika, ki so jo ob 100. obletnici rojstva režiserja Franceta Štiglica naslovili na Mestno občino Ljubljana. Eden najbolj nadarjenih slovenskih režiserjev France Štiglic (1919–1993) si to več kot zasluži. Rodil se je v Kranju, a po 2. svetovni vojni je živel v Ljubljani. V svoji 40-letni karieri je režiral 15 celovečernih filmov, vrsto kratkih in dokumentarnih filmov ter televizijskih nadaljevank. Bil je prvi slovenski režiser, ki se je s svojim filmom Na svoji zemlji uvrstil na filmski festival v Cannesu. S filmom Dolina miru se je leta 1957 potegoval za cansko zlato palmo za režijo. Dobil pa jo je njegov igralec John Kitzmiller za najboljšo moško vlogo. S filmom Deveti krog, ki ga je posnel na Hrvaškem, je bil nominiran za oskarja za najboljši tuji film. Doma je prejel Prešernovo nagrado za filme Dolina miru, Deveti krog ter Balada o trobenti in oblaku. Na jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju je bil dobitnik zlate arene za filme v šestdesetih letih Deveti krog, Balada o trobenti in oblaku ter Ne joči, Peter, leta 1975 pa za film Povest o dobrih ljudeh. Leto kasneje so mu v Beogradu podelili nagrado AVNOJ, najvišje priznanje SFRJ. Leta 1978 je prejel tudi Badjurovo nagrado za film Praznovanje pomladi. Bil je predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev, direktor Viba filma, profesor in dekan na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Trg z njegovim imenom je na urbani površini med stanovanjskim blokom na Slovenski cesti 55 in hišami na Kersnikovi ulici, so zapisali v odloku. Po njem so poimenovali tudi nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Decembra 2020 jo je prejel Zdravko Barišič, nagrade Štigličev pogled za režijo pa Miroslav Mandić, Urša Menart, Sonja Prosenc in Darko Štante.
Režiserka Sonja Prosenc v Zlatem albumu
Evropski sklad Eurimages, program Sveta Evrope, je ob zaključku strategije 50-50 by 2020 izdal Zlati album, v katerem predstavlja izbor 50 evropskih režiserk iz obdobja zadnjih 20 let. Izbrali so tudi našo režiserko Sonjo Prosenc s filmom Zgodovina ljubezni (do zdaj je prejela 13 mednarodnih in domačih nagrad). Ob tej priložnosti je med drugim dejala: »Biti v takšni izbrani družbi eminentnih in odličnih evropskih filmskih režiserk, ki jih zelo cenim, občutim kot pomembno priznanje za svoje delo.«
RAZSTAVE
Srček za vsak dan
Tako je fotografinja Mankica Kranjec poimenovala fotografsko razstavo 36 izbranih fotografij srčkov, ki jih je izbrala iz obsežnega arhiva 1.500 fotografij s srčastimi motivi, predmeti in vzorci, na katere je v zadnjih desetih letih naletela doma in po svetu. S prikupno razstavo želi vsaj malo razveseliti ljudi, ki znajo gledati s srcem. Razstavo je pripravila Ulična galerija TAM-TAM v sodelovanju z Razvojnim centrom srca Slovenije. Fotografije si lahko do 7. januarja ogledate na Vegovi ulici v Ljubljani.
Poklon novomeški pomladi v kamnu
V Kulturnem centru Janeza Trdine oziroma tamkajšnji galeriji Kocka so pripravili razstavo, ki je posvečena 100. obletnici novomeške pomladi. Gre za pester izbor dvajsetih kamnitih skulptur, ki se simbolično spogledujejo z večplastnimi sporočili kulturno-umetniške manifestacije. Skulpture je ustvarilo 13 kiparjev in kipark: Skender Bajrović, Ivo Ferkolj, Gabrijela Čepič, Rado Čepič, Andrej Hudoklin, Franci Kocjan, Franci Komljanec, Stane Jakopin, Ciril Povše, Jožica Škof, Rudi Škof, Lado Vidic in Marjana Vidic. Izdali so spletni katalog. V njem je objavljena tudi poezija Smiljana Trobiša. Upajo sicer, da bodo ljubitelje umetnosti že kmalu lahko povabili na odprtje razstave v živo.
100 let organizirane likovne dejavnosti
»V sredo, 8. decembra 1920 je ob 10. uri v treh proti jugu ležečih sobanah 1. nadstropja bivše kazine, odprta I. umetnostna razstava v Mariboru,« se je glasilo vabilo na razstavo, na kateri je 28 umetnikov in umetnic pokazalo več kot 180 del. Pobudo je podal slikar Viktor Cotič, slavnostno pokroviteljstvo pa prevzel general Rudolf Maister. Dejanje je spodbudilo pomembne odzive: ustanovljeno je bilo prvo likovno društvo; v medijih so odmevali odzivi, ki so problematizirali nacionalne ter likovne koncepte; kmalu je bila oblikovana pobuda po stalnem razstavnem prostoru in ustanovi, ki bi profesionalno podpirala likovno umetnost; v letu 1922 je bilo odkupljeno tudi prvo likovno delo, zato razstavo upravičeno štejemo za začetek organiziranega delovanja na področju likovne umetnosti.
Pričujoča razstava, ki jo je pripravila kustosinja Breda Kolar Sluga in je na ogled v kabinetu Umetnostne galerije Maribor do prvih marčevskih dni, je na informativen način povzela 100-letno zgodovino.
V ZGODOVINO
Tematska pot Spomini starih Jesenic
V Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske so v sodelovanju s TIC Jesenice pripravili table, ki obiskovalcem predstavijo najstarejši del Jesenic, imenovan Murova. Prikazujejo legende in zgodbe, povezane s tem delom mesta, izvor imen, ljudi in njihov življenjski ritem nekoč, najstarejše poklice in tako ohranjajo kulturno dediščino in jo na sodoben način približujejo gledalcem in obiskovalcem. Na tematskih tablah so predstavljene stare Jesenice, Čufarjev gradič, Višnarjevo korito, Markeševa hiša (tudi rojstna hiša Toneta Čufarja), Janezkova šola in druga zanimiva zgodovina.
Osvežen spomin na kip Boj proti Orjuni
Po nedavni zahtevni restavraciji se je znamenita skulptura akademskega kiparja Stojana Batiča vrnila pred Zasavski muzej Trbovlje. Čiščenje in obnovo skulpture je opravil restavrator Gregor Podkrižnik. Kip ponazarja enega izmed pomembnejših dogodkov delavskega gibanja pred drugo svetovno vojno. Povezan je s trboveljskim občinskim praznikom, saj opominja na dogodke 1. junija 1924, ko se je revirsko delavstvo uprlo jugoslovanski fašistični skupini Orjuni. V tistem času je delavstvo pokazalo veliko željo po svobodi in ustavilo orjunaše, kar je privedlo do zloma prvih fašističnih organizacij v Jugoslaviji. Za občane Trbovelj pa je ta kip tudi simbolično pomemben. Občinski nagrajenci – častni občani in prejemniki prvojunijske nagrade namreč poleg priznanja prejmejo unikaten in ročno izdelan bronasti odlitek kipa Boj proti Orjuni, ki posnema izvirnik.
