Imate recept za srečo tudi zame?

Prosti čas | jan. '21

»Srečno novo leto!«

»Da bo le zdravje, vse drugo bomo že kako!«

»Ah, ne, predvsem srečo ti želim. Na Titaniku so bili vsi zdravi, pa jim ni nič pomagalo!«

Na to staro smešnico se je Mojca spomnila ob prehodu iz starega v novo leto. Kaj torej zaželeti sebi in drugim, zdravje ali srečo? Seveda človek bi oboje, človek bi vse! Če malo zafilozofiramo: vemo, da je zdravje v sreči mogoče in sreča v zdravju tudi. Kaj pa, kadar manjka enega ali drugega?

Zdravje brez sreče, ja, to je mogoče. To nesrečno kombinacijo danes marsikateri preživljajo na nov način: medtem ko bolni lovijo zrak za dihanje in se borijo za življenje (da o vseh drugih boleznih, ki od nekdaj tarejo človeštvo, sploh ne govorimo), drugi preživljajo hudo nesrečne čase. Zdravi so, šli bi na potovanje, izlet, plavat, smučat, v kino, opero, muzej, kupovat obleke ... Zelo so nesrečni, ko jim je vse to onemogočeno. Nesrečni so tudi, ker morajo biti doma s svojimi najbližjimi. Pravijo, da je zdaj za domačimi stenami veliko hudega: ljudje so prisilno dolge ure skupaj, prenašati morajo drug drugega – in kar naenkrat so spoznali, da se sploh ne poznajo in nimajo nič skupnega. Zdravi, združeni z družino, a nesrečni tako, da ne morejo več zdržati ...

Človek postaja malodušen, živčen, tečen in jezen, iz tega raste nasilje vseh vrst: prepiri, tepež, upor, protesti, razbijanje …, kot bi se ves svet pogrezal v kaos. Od nelagodja do katastrofe.

Pravijo pa, da je še druga stran življenja: sreča brez nujno potrebnih reči in celo sreča brez zdravja – sreča v negotovosti, revščini in bolezni. Res, ali je to sploh mogoče? Popotniki govorijo, da so otroci v Afriki srečni, vendar nesrečen človek, ki je vsega sit, lahko sarkastično reče: »Lahko so srečni, ko niti ne vedo, česa vsega nimajo! Ko bodo spoznali, bodo nesrečni!« In je potolažen, češ da ima on razlog za svojo nesrečnost.

Toda če izgubiš zdravje, tu pa ni nevednosti. Ali je mogoče ne biti nesrečen, ko te napade bolezen? Ja, Mojca je vedela, da je mogoče! Presenetljivo, osupljivo, a mogoče! Spomnila se je tistih dni, ko je bila prostovoljka na onkološkem. Takrat se ji je odprl nov svet. Onkološki bolniki – mladi, stari, otroci … Vsak s svojo zgodbo, vsak s svojim trpljenjem, vsi pa z upanjem, da jim znanost lahko pomaga. Vsak človek se drugače odziva na hude preizkušnje in Mojca je videla vse: solze in žalost, presenečenje in strah, a tudi mir in zaupanje. Predvsem ta mir jo je vedno znova presenetil in hotela je vedeti, kako ga človek lahko doseže. Še bolj jo je presenetila sreča, ki je sijala nekemu paru iz oči, prav zares mir in sreča.

»Hvala, ni treba,« je živahno rekla starka, ko se ji je Mojca ponudila, da namesto nje pelje voziček.

»Na srečo sem lahko tu z njim,« je dodala in božala do kosti shujšano roko starca na vozičku. Oči so jima žarele, kot da sta mlada zaljubljenca, ki je pred njima še vse življenje, in kot da nista v bolnišnici, ampak je okoli njiju cvetoče polje …

Najti ta mir in to srečo je gotovo največ, kar lahko človek doseže na tem svetu. Mir v srcu, tudi če okoli tebe divjajo viharji, tudi če ti kaj resno manjka, tudi če doživljaš krivice in kakršne koli druge stiske, tudi če te kakšen del telesa močno boli, tudi če te doleti res huda bolezen, ki se ne bo končala z zdravjem, ampak s smrtjo. Je mogoče ob vsem tem imeti mir v srcu? To bi bila res največja sreča ...

Če bi našla kakšno pot do take sreče, bi se gotovo odpravila po njej, cilj bi bil res vreden vsakega truda.

»Videti sta prav srečna,« jima je zaklicala, ker se ni mogla premagati.

»Ja, dokler ga lahko peljem, imava vse na tem svetu in sva res srečna,« je veselo rekla ženica.

»Imate recept za srečo tudi zame?«

»Ne vem za druge. Jaz se vse življenje zahvaljujem. Ja, priporočam hvaležnost! Morda je za začetek dobro obrniti pogled: ne glej tistega, česar nimaš, ampak vse tisto, kar imaš. Vzemi zvezek in začni pisati seznam, kaj vse imaš. Piši … Neverjetne reči se bodo zgodile v tvojem srcu, to bi rekla,« se je nasmehnila vesela starka in odpeljala svojega veselega starca proti ambulanti.

Mira Dobravec


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media