Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
NOVA ODMERA POKOJNINE KMETU
Bralko zanima, ali bi bila njena mama upravičena do nove odmere starostne pokojnine, ker se je upokojila kot kmet, glede na spremembo zakona, ki velja od 1. januarja 2021. Ob upokojitvi je imela 30 let pokojninske dobe, 20 let je dokupila, za preostalih deset let pa je plačevala prispevke za 6. razred, vendar pa ni sodelovala z zadrugo. Mnenja je, da je upokojena za ožji obseg pravic, ker nima letnega dodatka in zelo nizko pokojnino.
Po republiškem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1983 so se kmetje obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovali kot združeni kmetje, če so sodelovali z zadrugo, ali kot »drugi kmetje«, pri čemer so lahko bili glede višine osnove zavarovani enako kot združeni kmetje. Združeni kmetje, ki so plačevali prispevke najmanj od osnove za 4. razred, torej za širši obseg pravic, so bili ob upokojitvi upravičeni do vseh pravic iz obveznega zavarovanja. Za združene kmete, ki so plačevali prispevke od 1. do 3. razreda in za kmete iz 11. člena omenjenega zakona, ki so lahko plačevali prispevke od 1. razreda pa vse do najvišjega, pa je bilo njihovo zavarovanje opredeljeno kot zavarovanje za ožji obseg pravic.
Novela zakona, veljavna od 1. januarja 2021, pa je izenačila »druge kmete«, ki so v obdobju od leta 1983 do leta 1992 plačevali prispevke od osnove najmanj za 4. razred, z združenimi kmeti, ki so bili zavarovani od osnove (4. razred), ki jim je bilo zagotovljeno zavarovanje za širši obseg pravic. To še ne pomeni, da bodo vsi »drugi kmetje«, ki so v obdobju od leta 1983 do leta 1992 plačevali prispevke najmanj od osnove za 4. razred ali celo od višje osnove, upravičeni do nove odmere in s tem do vseh pravic iz obveznega zavarovanja, torej za širši obseg, saj morajo biti izpolnjeni pogoji za tako odmero, torej bodo upoštevani predpisi, ki so veljali v času uveljavitve pravice do pokojnine.
Najpomembnejše pravice, ki jih bodo lahko pridobili zavarovanci »drugi kmetje«, ki še nimajo priznanih pravic za širši obseg ob izpolnjevanju pogojev za novo odmero, so odmera od najnižje pokojninske osnove in s tem višja pokojnina, pridobitev morebitnega dodatka za pomoč in postrežbo glede na zdravstveno stanje ter letni dodatek.
Bralkina mama bo morala pri zavodu vložiti zahtevo za novo odmero pokojnine do 30. junija 2021, da ji bo na novo odmerjena pokojnina, če bo do nje upravičena, pripadala od 1. januarja 2021 naprej. Če pa bo zahtevo vložila 1. julija 2021 ali kasneje, ji bo na novo odmerjena pokojnina pripadala od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
ZAČASNO IN OBČASNO DELO UPOKOJENCEV
Bralka navaja, da se ji je kot starostni upokojenki ponudila priložnost za opravljanje dela čistilke po dve uri dnevno. Sprašuje, ali obstaja še kaka druga možnost za opravljanje tega dela kot po podjemni pogodbi, saj je slišala, da takšnega dela pač ne bi smela opravljati vsakodnevno in daljše časovno obdobje, saj bi jo moral delodajalec prijaviti v zavarovanje iz naslova delovnega razmerja za deset ur tedensko.
Zakon o urejanju trga dela določa, da lahko upokojenci opravljajo začasno ali občasno delo, ki se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upokojencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
V pogodbi morajo biti poleg osnovnih podatkov o delodajalcu in upokojencu navedeni tudi vrsta in obdobje dela, število ur dela, urna postavka ter predviden skupni znesek dohodka, delodajalec pa upoštevati zakon, ki določa skupno število ur začasnega in občasnega dela v odvisnosti od števila zaposlenih pri njem.
Glede na te omejitve bo delodajalec bralki v pogodbi določil, koliko ur začasnega občasnega dela lahko opravi, vendar ne več kot 60 ur na mesec, ob upoštevanju trenutno veljavne urne postavke, ki znaša najmanj 5,05 evra, najvišji skupni dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo v letu 2020 pa ne sme presegati 7.562,47 evra. Bralka lahko z delodajalcem sklene pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela, ki mora vsebovati določene obvezne podatke, brez kakršnega koli vpliva na višino njene starostne pokojnine, saj opravljanje tega dela ne daje podlage za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Upokojencem ta oblika dela oziroma možnost dodatnega zaslužka verjetno olajša odločitev glede možnosti opravljanja dela, saj so brez skrbi, da bi se v okviru inšpekcijskega postopka lahko ugotovilo, da so bile kršene določbe delovnopravne zakonodaje.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete jo lahko v četrtek, 14. januarja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
