Želena uspešnost

jan. '21

Za slovenske zmage 

Ob vstopu v novo leto se gospodarstveniki ukvarjajo s podatki o razmerah na trgu, politiki merijo odzive javnosti na njihova ravnanja, posamezniki pa upamo, da se razmere ne bodo poslabšale. Letos so pričakovanja in napovedi zelo negotovi, domala vse je v znamenju krize, ki jo zaznamujejo pandemija, okoljske spremembe in porušeno družbeno ravnovesje. V takih razmerah je težko pričakovati, da se bodo razmere izboljšale.

Nekaj spodbudnih znamenj pa je le zaznati. Najprej razplet ameriških predsedniških volitev. Novi predsednik največje gospodarske in vojaške sile na svetu je napovedal, da si bo odločno prizadeval za povezovanje celotne ameriške družbe za uspešnost pri premagovanju koronakrize. Njegov predhodnik je to podcenjeval in se celo posmehoval strokovnjakom, ki so opozarjali na resnost širjenja virusne epidemije. Podobno je bilo s podnebnimi spremembami. No, Joe Biden je napovedal, da bodo ZDA spoštovale pariški sporazum o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Poleg tega je pričakovati, da bodo v Washingtonu odslej spravljivejši v odnosih s preostalimi velesilami. Otoplitev smemo pričakovati tudi v odnosih z Evropsko unijo, ki je kljub nekaterim notranjim nasprotjem pomemben gospodarski in politični zaveznik.

Evropska unija se je na krizo, ki je povezana s širjenjem koronavirusa, odzvala z ukrepi, ki naj preprečijo drastično poslabšanje gospodarskih in socialnih razmer. V ta namen je pripravljenih okoli 1800 milijard evrov, ki jih bodo pod enakimi pogoji razdelili med članice. Manjši del teh sredstev bo nepovraten, večina pa so ugodni krediti.

Na evropski denar računa tudi Slovenija, ki jo je koronakriza močno prizadela. Z dodeljevanjem finančnih pomoči je vladi sicer uspelo omiliti posledice padca gospodarske dejavnosti in posledično slabšanje socialnih razmer. Medtem je Evropska agencija za zdravila odobrila uporabo cepiva proti okužbi s koronavirusom. V zvezi s tem velja spomniti, da je Evropska komisija cepivo naročala v imenu vseh članic, ki ga bodo dobile glede na število prebivalstva. Kljub cepivu pa bo tudi prihodnje mesece treba še naprej upoštevati ukrepe, ki preprečujejo možnost okužbe.

Velika neznanka, ki bo dolgoročno vplivala na naše ravnanje, bodo širše družbene posledice epidemije. Tako na primer ne vemo, za koliko se bo zmanjšal družbeni proizvod in za koliko se bo povečala zadolžitev države. Oboje namreč neposredno vpliva na količino denarja, ki ga lahko država porabi za ohranjanje vzdržne ravni delovanja. Krizne razmere, ki so nastale zaradi epidemije, so zato priložnost, da oblast premisli, v katero smer se bo obrnila naša država. Okvirno usmeritev je opredelila že Evropska komisija, ki je sporočila, da bodo iz evropskih solidarnostnih sredstev financirali zlasti »zelene« programe in tehnološko napredno industrijo. Doslej so bili naši odločevalci pri sprejemanju takih strateških odločitev dokaj oklevajoči. Krizne razmere so lahko tudi spodbuda za nov začetek. Pri tem pa velja opozoriti, da je za take odločitve treba ustvariti politične razmere, ki bodo povezale politiko in stroko, predvsem pa pridobiti zaupanje državljanov. To je za zdaj zelo šibko in oblastniki se morajo vprašati, zakaj je tako. Kriza nas je močno prizadela, morda najhujše šele pride. To pa še dodatno terja od vseh, ki smo jim zaupali vodenje države, da se zavejo velike odgovornosti, ki so jo prevzeli.

Ludvik Škoberne


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media