Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | jan. '21

SKUPNO PREMOŽENJE – SKUPNI DOLGOVI?

Bralka in mož sta v času trajanja zakonske zveze skupaj zgradila hišo, v kateri živita. Bralka je zelo zadolžena in upniki grozijo, da bodo zahtevali prodajo hiše. Bralko skrbi, ali res lahko pride do tega, čeprav je kot lastnik vpisan le mož, saj je bil on tisti, ki je pred leti najel posojilo za gradnjo.

Na pravice in obveznosti iz naslova skupnega premoženja zakoncev praviloma ne vpliva okoliščina, kdo je formalno najel posojilo in na koga je nepremičnina formalno vpisana v zemljiški knjigi. Bistveno je, ali je bilo posojilo odplačano iz skupnega ali posebnega premoženja. Skupno premoženje zakoncev je vse premoženje, ki ga ustvarita zakonca v času trajanja zakonske zveze, posebno premoženje zakonca pa je tisto premoženje, ki ga je imel zakonec že pred poroko, ali premoženje, ki ga dobi sicer med zakonsko zvezo, vendar ne izvira iz njegovega dela. Tipičen primer takšnega posebnega premoženja je na primer dediščina, ki jo prejme zakonec v času trajanja zakonske zveze.

Od tega, ali je bralkin mož odplačeval posojilo, ki ga je najel za gradnjo hiše, iz skupnega ali posebnega premoženja, je odvisno tudi, kakšna bo usoda hiše, v kateri živita skupaj. 

Če so sredstva za gradnjo hiše izvirala iz posebnega moževega premoženja (na primer iz dediščine, ki jo je dobil) in je bilo tudi posojilo poplačano iz tega posebnega premoženja, potem hiša ni skupno premoženje zakoncev in nanj upniki, ki jih ima bralka, ne morejo poseči. Hiša je v tem primeru praviloma varna pred upniki. Drugače bi bilo le, če bi si bralka nabrala dolgove zaradi tega, da bi z njimi financirala skupno premoženje zakoncev ali skupne potrebe zakoncev ali družine. V tem primeru bi upniki lahko zahtevali poplačilo tudi od moža in s tem tudi iz hiše, ki je vpisana na moža. Če pa so dolgovi le dolgovi bralke, ki jih je ustvarila za lastne potrebe, pa mož ne odgovarja za vračilo in upniki ne morejo zahtevati prodaje hiše, če je ta moževo posebno premoženje.

Če pa so sredstva za gradnjo hiše izvirala iz skupnega premoženja zakoncev, če je na primer mož odplačeval posojilo iz plače ali če sta ga odplačevala skupaj, pa lahko upniki predlagajo, da sodišče ugotovi delež, ki ga ima bralka na tej hiši. Delež praviloma znaša za vsakega zakonca 1/2, razen če eden od zakoncev ne dokaže, da so bili dohodki enega in drugega bistveno različni, tako da je na primer samo en zakonec odplačal posojilo. Pri tem se še upoštevata denarni prihodek in pa tudi skrb za družino in podobno, tako da so v praksi odstopanja od 50-odstotnega deleža dokaj redka in tudi majhna. Če bodo torej upniki izkazali, da gre za skupno premoženje zakoncev, bodo tako dobili tudi možnost, da zahtevajo poplačilo iz deleža na hiši, ki pripada bralki. V tem primeru prav tako velja, da lahko zahtevajo poplačilo tudi od moža oziroma iz celotne hiše, če so dolgovi nastali zaradi skupnih potreb zakoncev ali družine, na primer zaradi stroškov gradnje hiše. Upoštevani so dejanski prispevki zakonca h gradnji hiše in viri teh prispevkov.

Iz napisanega tako izhaja, da bralka praviloma sama odgovarja za svoje dolgove. Vendar se obveznosti vračila dolgov ne more izogniti tako, da se sklicuje na to, da je le mož vpisan kot lastnik hiše. Če bo prišlo do sodnega postopka, se bo ugotavljalo, ali je hiša res posebno premoženje moža ali pa je morda skupno premoženje zakoncev, čeprav je formalno vpisana v zemljiški knjigi le na moža. Če se bo ugotovilo, da gre za skupno premoženje zakoncev, bodo upniki, ki jih ima bralka, lahko zahtevali izvršbo na delež na hiši, za katerega bo ugotovljeno, da pripada bralki. Če pa bo ugotovljeno, da je bralka najemala posojila za zagotavljanje plačevanja skupnih potreb zakoncev ali skupne družine, pa bodo upniki lahko zahtevali, da tudi mož prispeva k vračilu dolgov. Razplet težave, o kateri sprašuje bralka, je tako odvisen od več dejavnikov, ki so lahko tudi zelo kompleksni in povezani z obilico dokazovanja virov premoženja in financiranja, pa tudi z dokazovanjem tega, za kaj so bila posojila, ki si jih je nabrala bralka, porabljena.

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 12. in 19. januarja 2021, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media