Ožji pas, boljše zdravje
Debelost se povečuje tako med odraslimi kot med otroki in mladostniki, kar je skrb vzbujajoče, menijo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Prekomerna telesna teža namreč vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni. Za boljše zdravje in počutje moramo jesti manj in manj kalorično in se več gibati.
Kot je pokazala nacionalna raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog, ki so jo lani izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je 38,2 odstotka odraslih v starosti od 25 do 64 let prekomerno hranjenih, dobrih 18 odstotkov pa se že spopada z debelostjo. Med temi je več moških z nižjo izobrazbo in več ljudi iz Posavja, Zasavja, Pomurja in Podravja. Vzrok je največkrat prekomerno uživanje hrane, ki je energetsko bistveno prebogata za naš večinoma sedeč način življenja. Eden izmed mogočih razlogov pa je tudi ta, da je načeloma zdrava hrana dražja od t. i. hitre prehrane.
Stanje so še poslabšali ukrepi za obvladovanje širjenja epidemije. Študije so namreč pokazale, da so ljudje v času karantene zaužili tudi do 500 kilokalorij več. Tako se debelost povečuje tudi pri otrocih, kar moramo jemati kot kronično bolezen, ki ima lahko številne zaplete, ne le telesnih, pač pa tudi psihosocialne, opozarjajo strokovnjaki.
Neustrezni prehranski vzorci
Na nastanek prekomerne telesne mase in debelosti vpliva tudi genetika (dednost), še bolj pa neustrezni prehranski vzorci. Raziskava EU MENU, ki so jo v okviru Evropske unije izvedli v letih 2017 in 2018 kaže, da imajo odrasli pogosto neustrezen ritem prehranjevanja in pogosto preskakujejo oziroma izpuščajo dnevne obroke. To je še posebej značilno za moške in tiste, ki še hodijo v službo. Odrasli Slovenci pojemo premalo zelenjave, prehranskih vlaknin, mleka in mlečnih izdelkov, zaužijemo pa preveč mesa in prav tako soli. Pogosteje tudi nasedamo nestrokovnim priporočilom, se odločamo za diete ter posegamo po bližnjicah v prehranjevanju. Uporaba prehranskih dopolnil se namreč povečuje, kar se še posebej odraža pri ženskah, tistih z nadpovprečnim materialnim standardom, z višjo izobrazbo ter pri ljudeh iz zahodnega dela Slovenije. Ne smemo pa zanemariti dejstva, koliko na povečanje telesne teže vplivajo psihološki dejavniki. Dokazano je, da depresija pogosto vodi v prenajedanje in zmanjšano telesno dejavnost, pomanjkanje spanja, ki pogosto spremlja depresijo, nemalokrat pa jo tudi sproža, pa prav tako vodi v povečano telesno težo in debelost.
Po novem letu so pogoste zaobljube, in zakaj se ne bi letos odločili za bolj zdrav način življenja. Pazimo, kaj in koliko pojemo in več se gibajmo. Še posebej pazljivi naj bodo starejši ljudje, saj se s starostjo upočasni presnova, spremenijo se gibalne navade, hormonsko stanje, večinoma živijo bolj umirjeno življenje, zato potrebujejo bistveno manj kalorij na dan, kot so jih potrebovali v aktivni dobi.
