Zoom tudi za starejše

jan. '21

Miha Kržič je priljubljen mentor računalništva na SUTŽO.

Spletne aplikacije za komuniciranje na daljavo so zaradi ukrepov za omejitev širjenja epidemije postale pravi hit tudi za starejše generacije. Ne samo poslovni sestanki, svetovanja in izobraževanja, nakupovanja ter razna druženja, glasbene in gledališke predstave, celo telovadba se je preselila na splet. Z Miho Kržičem, predavateljem računalništva ter vodjo računalniških programov in novih tehnologij na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, smo se pogovarjali prek aplikacije Zoom.

Sogovornik, ki že vrsto let z veseljem poučuje starejše, pravi, da je »korona dala še večji zagon digitalnemu izobraževanju«. V predavateljske vode je zašel naključno, v podjetju ISA se je prvič srečal s poučevanjem starejših odraslih. »Pred leti me je Robi Mlakar, takratni vodja računalniških programov na tako imenovani tretji univerzi, povabil k sodelovanju, saj je bilo zanimanje starejših za tovrstna izobraževanja ogromno. Prvo leto so mi zaupali osem skupin. V letošnjem šolskem letu imamo 23 računalniških skupin, od teh je 11 mojih (različnih računalniških stopenj).« Vendar večinoma sedi v prazni učilnici ter slušateljem pomaga na daljavo. Nekateri mentorji so se odločili, da bodo za poučevanje na daljavo uporabljali raje druge aplikacije, kot sta Cisco WebEx ali Jitsi. Nekaj skupin pa se je odločilo, da letos pavzirajo. »Moramo vedeti, da je za veliko slušateljev to izobraževanje obenem druženje ter dogodek, saj se nekateri dobijo že prej na tržnici – sedež tretje univerze je namreč na Poljanski cesti. In po predavanjih gredo še skupaj na kavico in klepet.«

Miha Kržič meni, da je Zoom izvrstna rešitev za poučevanje na daljavo. »Slušateljem sem po elektronski pošti poslal posebno stalno povabilo ter ID in kodo. Vsak teden ob dogovorjeni uri v svoji elektronski pošti poiščejo to povabilo ter se s klikom na spletno povezavo (link) brez težav prijavijo v Zoom, malo počakajo v čakalnici in nato kar 'padejo' v spletno učilnico. Ko damo kamero na galerijski pogled (Gallery View), se vsi vidimo na zaslonu in občutek je, kot da smo v učilnici, le govoriti ne smemo drug čez drugega.« Starejši študentje so Zoom dobro sprejeli, sploh zdaj, ko so se že navadili. »V začetku je bilo sicer nekaj tehničnih težav. Tako smo v začetniških skupinah porabili precej časa, da smo se vsi priključili in usposobili delovanje kamer in zvočnikov. Vendar zdaj vse poteka brez zapletov.«

Nikoli ni prepozno

Sogovornik pravi, da prihajajo na računalniške tečaje slušatelji z različnim predznanjem, zato se na začetku z vsakim osebno pogovori. »Tako izvem, kaj zna in kaj bi se želel naučiti, pa ga lahko uvrstim v primerno skupino.« Nekateri se precenjujejo, drugi podcenjujejo, a med letom so mogoča prehajanja med stopnjami. In kaj vse se učijo? »Poglabljamo znanje o elektronski pošti, spoznavamo spletno nakupovanje in bančništvo ter varnost na internetu.« Zadnja leta hočejo starejši vedeti, kako se uporabljajo pametni telefoni in tablice. »Učimo se še, kako si s spleta pravilno naložiti razne programe in aplikacije, med drugim CeWe za fotoknjige ter druge uporabne reči. Seveda smo aktualno aplikacijo za beleženje stikov OstaniZdrav tudi že spoznali.«

Večina slušateljev je stara med šestdeset in sedemdeset let, nekaj jih je tudi čez osemdeset. »Tudi oni sčasoma in z veliko podpore napredujejo. V začetnih skupinah so ljudje, ki niso vešči dela z računalnikom, lovijo se še z miško, ne vedo, kaj je to ključek, kje je šele kakšen Zoom. Tam se sprva učimo osnov računalništva, interneta ter Worda, to je program, ko pišemo, oblikujemo in shranimo besedilo v računalnik. Tisti, ki že znajo pisati besedila, pa bi se radi naučili svoja besedila pošiljati prijateljem po elektronski pošti in se naučili uporabljati še družabna omrežja, kot so Facebook, Twitter itd. V zadnjih dveh letih sicer ni bilo začetnih skupin, saj so naši seniorji že kar računalniško opismeni. Če pa kdo še prav ničesar ne ve o računalnikih, naj zbere pogum in se prijavi. Učimo se vse življenje!« Seveda ve, da je nekatere strah teh novodobnih strojev. A vemo tudi, da »nič ni tako grozno, kot je videti«.

Miha Kržič sodeluje še z JZ Cene Štupar, ukvarja pa se tudi s svetovanjem, tehnično podporo in servisiranjem računalnikov. Z ženo Mojco sta lani postala starša, zato je zdaj v ospredju sinko. Sicer pa je strasten akvarist in vrtnar, pravi, da ima na terasi kar 20 korit, od tega 12 vrst čilijev. »Predlansko poletje sem delal omako, lani pa sem feferone le posušil, kar pa tudi ni tako slabo,« se hudomušno namuzne.

Besedilo: Janja Pavlin Dvoršak, fotografija: arhiv Mihe Kržiča


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media