Hobotnice in igrače iz Pivke
Nasmejane članice sekcije, zadolžene za hobotnice.
V Društvu upokojencev Pivka že tretje leto organizirano deluje skupina za ročna dela. Upokojenke so spretne s kvačko in pletilkami, izdelujejo makrame, vezejo gobeline in druge vezenine, izdelujejo cvetje iz krep papirja, moški pa znajo plesti košare in obdelovati različne vrste lesa.
Pred leti smo z vprašalnikom pridobili tudi osnovno bazo podatkov o rokodelcih. Vsi so namreč delali doma, saj društvo ni imelo prostorov, ki bi bili primerni za druženje in skupinsko ustvarjanje. Ob odprtju večgeneracijskega centra v Krpanovem domu so k sodelovanju povabili tudi društvo upokojencev. Vodja rokodelske sekcije Jožica Knafelc in vodja centra Romana Morano sta v zimskih počitnicah izvedli delavnice ročnih del za otroke. Nato pa smo se v sekciji odločile, da bomo še naprej sodelovale z VGC. Prevzele smo projekt Hobotnica za izdelovanje terapevtskih hobotnic za nedonošenčke v inkubatorjih. V začetku nas je bilo najprej pet, prinesle smo svoj material. Vsaka izmed nas je nagovorila še prijateljico ali znanko in skupina se je začela večati, naše pesnice pa so nas poimenovale Kvačkane nitke.
Igrače za tri vrtce
Po prvi sezoni nam kvačkanje hobotnic ni bilo dovolj, iskale smo nove izzive. Na pobudo članice smo začele po dogovoru z vodjo vrtca izdelovati kvačkane igrače za otroški vrtec. Vse igrače so izdelane iz bombaža, polnjene z umetnim polnilom, nimajo ostrih robov ali žic, lahko jih peremo in sušimo v stroju. V občini imamo tri otroške vrtce in morale smo zavihati rokave, da smo izdelale dovolj igrač. Igrače smo septembra 2020 razstavile v knjižnici. Razstavo z naslovom Ko zgodbe oživijo je knjižničarka popestrila tako, da je k našim igračam izbrala tudi ustrezne otroške knjige. Jeseni smo začele izdelovati še tople pletenine za stanovalce doma upokojencev, tako nastajajo različne odejice, pleti, šali in rokavice.
Ljubiteljice ročnih del v Pivki.
Naša skupina je pisana, sodelujemo članice društva upokojencev, društva invalidov in občanke, ki so še zaposlene, vsem pa je skupna ljubezen do ročnih del. Naše delo je prostovoljno, svojih izdelkov ne prodajamo. Nekaj materiala za delo so nam podarili občani, počistile smo lastne zaloge, občasno nas podprejo donatorji – društvo upokojencev, društvo invalidov in občina.
Rokodelke delamo v zadnjih mesecih le doma, zelo pa pogrešamo naša srečanja. Na delavnicah poleg ustvarjanja klepetamo o kuharskih receptih, obujamo praznične navade iz preteklosti, ena od članic bere svoje pesmi. Epidemija pa nam je vseeno nekaj dala: začele smo se intenzivnejše učiti uporabe elektronskih naprav, da lahko na spletu iščemo nove vzorce za delo, naročamo material iz spletnih trgovin, vsak teden imamo tudi videokonferenco. Povezujemo se tudi medgeneracijsko – naši otroci in vnuki so postali učitelji in pomočniki pri številnih tehničnih zagatah.
