Za opustitev kajenja ni nikoli prepozno

Dobro počutje | feb. '21

Mihaela Lovše se trudi za družbo brez tobaka.

Čeprav se o škodljivosti kajenja največ govori 31. januarja (dan brez cigarete), 4. februarja (svetovni dan boja proti raku) in 31. maja (svetovni dan brez tobaka), vladne in nevladne organizacije vse leto poudarjajo pomen in koristi prenehanja kajenja. Zaradi bolezni, ki jih povzroča tobak, namreč umre največ ljudi.

Število kadilcev in smrti zaradi posledic kajenja se sicer počasi zmanjšuje, k čemur pripomoreta tako ozaveščanje kot zakonodaja, še vedno pa vsako leto umre več kot osem milijonov ljudi (približno 900.000 zaradi pasivnega kajenja), v Sloveniji okoli 3000. »Raziskave kažejo, da so zasvojenostim hitro izpostavljeni že otroci ali mladostniki. Tobak pa največji davek terja med delovno aktivnimi ljudmi, starimi od 30 do 59 let. Pri nas je raba tobaka vodilni dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in za izgubljena zdrava leta življenja,« pravi Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK). Žal v Sloveniji še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec. Zdravju škodljive so tudi elektronske cigarete, vodne pipe in brezdimni tobačni izdelki (tobak za oralno uporabo, tobak za žvečenje in njuhanje).

Tako kot drugje po svetu si tudi pri nas prizadevamo za zmanjšanje uporabe tobačnih izdelkov in tako ustvariti družbo brez tobaka (manj kot pet odstotkov kadilcev, starejših od 15 let). »K temu se je Slovenija zavezala z Resolucijo nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016–2025 'Skupaj za družbo zdravja', ki načrtuje, da bomo do leta 2025 zmanjšali kajenje za 30 odstotkov, in s Strategijo za zmanjševanje posledic rabe tobaka 'Za Slovenijo brez tobaka 2020–2030', ki napoveduje, da bo Slovenija najkasneje leta 2040 družba brez tobaka, za katero upamo, da jo bo kmalu potrdil tudi državni zbor,« razloži predsednica SZOTK, ki ugotavlja, da bi tudi z občutnim dvigom trošarin vplivali na znižanje števila kadilcev in obolelih.

Kako prenehati?

V tobačnem dimu je več kot 7000 kemičnih sestavin, od katerih je najmanj 70 rakotvornih. Povzročajo pa še bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, očesne bolezni, motnje erekcije in imunskega sistema itd. Pljučni rak je skoraj v 90 odstotkih posledica rabe tobaka. »Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) imajo kadilci zvišano tveganje za povečano resnost poteka in za smrt zaradi okužbe s covidom-19, nedvoumno so tudi bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom. Zato je zdaj bistvenega pomena podpora tistim, ki želijo opustiti kajenje,« je prepričana sogovornica. Pogosto pozabljamo, da cigaretni dim ne škodi le kadilcem, temveč tudi tistim, ki so mu izpostavljeni bodisi neposredno bodisi posredno (tako ogroženih je pri nas vsako leto tudi več kot 2000 nerojenih otrok).

Po vsem povedanem je nasvet torej na dlani: slovo od kajenja je ena od najboljših odločitev, ki jo lahko sprejmemo v življenju. Za ta korak ni nikoli prepozno, čeprav je najbolj koristen pred 40. letom starosti. To seveda ni enostavno – za to hvalevredno spremembo je treba imeti veliko motivacije, volje ter podpore bližnjih in po potrebi tudi strokovnjakov. Kot pojasnjuje Mihaela Lovše, podatki tujih raziskav kažejo, da več kot polovica kadilcev opusti kajenje brez pomoči, preostali poiščejo strokovno podporo. Po nasvetu sogovornice in NIJZ se pri nas lahko obrnete na svetovalni telefon za opuščanje kajenja (080 2777; vsak dan med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro), zdravstvenovzgojne centre in centre za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih (zaradi koronavirusa je delovanje lahko okrnjeno), svetovalni center SZOTK (051 317 113 in 05 917 80 76) in lekarne (različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja; zdravila na recept vam lahko predpiše vaš osebni zdravnik). Pomagate si lahko tudi z nasveti na forumih: med.over.net, #tosemjaz ali na www.skupajzazdravje.si/kategorija/opuscanje-kajenja.

Besedilo: Natalija Mljač, fotografija: osebni arhiv


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media