Brez cepljenja se epidemije ne bomo rešili
Prof. dr. Borut Štrukelj
V srednjem veku so ljudje v povprečju dočakali le tri desetletja. Še Ivan Cankar, ki je živel v začetku dvajsetega stoletja, je pisal o štiridesetletnih starcih in starkah, kar ni čudno, saj je bila tedaj povprečna življenjska doba le petdeset let. Danes pa lahko v razvitem svetu, torej tudi v Sloveniji, pričakujemo, da bomo v povprečju doživeli 85 let in več. In kaj je najbolj prispevalo k naši dolgoživosti? Predvsem antibiotiki in cepiva. Zato ne razmišljajte o tem, ali bi se ali se ne bi cepili proti koronavirusni bolezni.
O različnih cepivih, ki so trenutno na voljo proti koronavirusni bolezni, o tem, kako in za koliko časa nas bodo obvarovala pred to pandemično nadlogo, ki je lahko tudi smrtna, smo se pogovarjali s prof. dr. Borutom Štrukljem, mag. farmacije, vodjo skupine za farmacevtsko biotehnologijo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Takoj v začetku pogovora je poudaril, da pri nas cepljenje sicer ni obvezno, toda zdi se mu potrebno in moralno, da bi se cepili vsi, ki zaradi svojega dela lahko okužijo druge. Predvsem je izpostavil je vse tiste, ki so zaposleni v zdravstvu, domovih starejših, šolstvu, otroškem varstvu, policiji itd.
Cepiva so varna
Ta trenutek je že več kot 60 cepiv preizkušenih, okoli 170 pa jih znanstveniki še pripravljajo. »Vsa cepiva, ki so in bodo dobila odobritev za uporabo v EU, so enako dobra. Vsa so vredna zaupanja,« je začel prof. dr. Štrukelj. Stranskih učinkov je zelo malo (na primer nekajurna bolečina na mestu vboda, kratkotrajen glavobol, bolečine v mišicah, ki trajajo dan ali dva, utrujenost), učinkovitost pa je zelo velika. Po prvem odmerku znaša že približno 50, po drugem, ki sledi navadno po treh tednih, pa nad 90 odstotkov. »Predvidevajo, da naj bi nas cepiva pred korono ščitila okoli devet do 12 mesecev, morda še dlje. Ne vemo še natanko, koliko časa, saj še niso niti eno leto v splošni rabi.«
Stroka podpira cepljenje, čeprav se zavedamo, da po svetovnem spletu krožijo številne dezinformacije, ki širijo preplah in strah pred cepljenjem (nekaj jih navajamo v okvirčku). »Ljudje bi morali bolj zaupati znanosti,« poudari. S cepljenjem namreč dosežemo dvoje: spodbudimo organizem, da prepozna okužbo in se obrambni sistem postavi po robu covidu. »Dokončno pa nas pred to smrtno pandemijo reši lahko le množično cepljenje.«
Sicer pa sogovornik pojasni, da so virusi stalni spremljevalci našega življenja. So zelo majhni in nekateri tudi strupeni (patogeni) organizmi. Do danes poznamo več kot pet tisoč vrst virusov. Mnogi med njimi povzročajo nalezljive bolezni, saj s svojim delovanjem negativno vplivajo na naše celice, ki se pred njimi branijo z različnimi obrambnimi sistemi. »Virusi so sestavljeni iz nukleinske kisline (DNK ali RNK), okrog katere je zaščitni ovoj iz beljakovin (proteinov) ali mešanice beljakovin in lipidov (maščob). Virusi sami ne morejo živeti, pač pa potrebujejo gostitelja: največkrat človeka ali žival.«
Širjenje virusa
Virus, ki povzroča bolezen covid-19, se s človeka na človeka večinoma prenaša prek kapljic, ki nastajajo, ko okužena oseba kašlja, kiha ali izdihuje zrak. Na srečo so te kapljice pretežke, da bi ostale v zraku, zato hitro padejo na tla in površine. »Do okužbe navadno pride z vdihavanjem virusa pri tesnejšem stiku z osebo, ki je bolna, ali tako da se dotaknete onesnažene površine in nato oči, nosu ali ust. Zato si je treba roke pogosto temeljito umivati in razkuževati.«
Da bi se pred temi virusi ubranili, stroka priporoča zaščitne maske v zaprtih prostorih tam, kjer nista mogoča razdalja vsaj 1,5 metra ter pogosto zračenje. »Koronavirus je zahrbten iz dveh razlogov: okuženi ljudje so kužni že nekaj dni prej, preden se razvijejo znaki bolezni, in so pozitivni, torej širijo virus, a sami sploh ne vedo, da ga imajo (asimptomatska bolezen).« Znaki okužbe so sicer vročina, kašelj, smrkanje, težko dihanje, bolečine v mišicah, glavobol, driska, izguba vonja in okusa ter neobičajna utrujenost. Lahko pa nič od tega, če gre za netipično okužbo, ko se oboleli počuti zdravega, a bolezen –kot že rečeno – širi naprej.
Če izvemo, da smo bili v stiku z okuženo osebo, ostanimo doma in se čim bolj oddaljimo tudi od domačih. Če se po desetih dneh ne razvijejo bolezenski znaki, smo zdravi in se lahko vrnemo v vsakdanje življenje, sicer pa pokličemo svojega zdravnika, ki nam bo povedal, kaj naj storimo, ali pokličemo na brezplačno številko 080 1404 (klicni center za informacije o koronavirusu).
»Starejši ljudje, ki imajo pogosto, a ne zmeraj, več kroničnih bolezni in slabši obrambni (imunski) sistem, hitreje zbolijo in pri njih je potek bolezni lahko hujši.« Še posebej je koronavirus nevaren za srčne bolnike, tiste z visokim krvnim tlakom, astmatike, sladkorne bolnike, tudi pretirana debelost in moški spol predstavljata večji dejavnik tveganja za okužbo. So pa tudi starejši, ki so koronavirusno bolezen preboleli brez večjih težav.
»Kot vse kaže, so osebe, ki so bile okužene ali so kasneje še zbolele, varne (imune) pred ponovno okužbo z virusom covid-19,« pojasni sogovornik. Za koliko časa, nas zanima. »Tega medicinska znanost še ne ve. Gotovo pa vsaj za nekaj mesecev. Po tem času tudi tem osebam zato priporočajo cepljenje!«
Vrste cepiv
Prof. Štrukelj ponovi, da pride koronavirus v naše telo navadno skozi zgornje dihalne poti (nos, usta). »Ko imamo virus v sebi, le-ta s posebnimi kaveljčki (S-protein) prodre skozi ovojnico (membrano) v našo zdravo celico in se začne tam razmnoževati. To poteka zelo hitro, zato je koronavirusov v našem telesu, navadno v pljučih, vse več in več, naše zdrave celice pa odmirajo. Če imamo srečo, naš imunski sistem te in tudi druge viruse ustavi in tako na naraven način prebolimo covid,« je preprosto pojasnil. »S cepivom proti covidu pa v telo vbrizgamo snov, ki na isti način sproži imunski sistem, tako da razvije protitelesa proti tej bolezni.«
Protitelesa nastajajo počasi. »Zato cepljeni niso odporni proti covidu kar čez noč!« Res pa je, da smo po nekaterih cepljenih potem imuni celo življenje (paraliza, mumps, črne koze itd.), proti gripi pa se moramo na primer cepiti vsako leto, ker se virus spreminja (mutira). »Koliko časa bomo varni pred covidom, če se bomo cepili, kot rečeno, še ne vemo. Upamo, da vsaj leto dni oziroma čim dlje!«
Prvo registrirano cepivo v EU je pripravila farmacevtka družba Pfizer/BioNTech. »Slabost tega cepiva je, da ga je treba hraniti pri –70 stopinjah Celzija in ga je zato zapleteno prevažati po državi. Cepivo Moderne je zaradi hrambe primernejše, saj ne zahteva tako nizke temperature. Obe cepivi ščitita več kot 90-odstotno, potrebna sta dva odmerka v razmiku treh tednov. Že po prvem cepljenju se po približno tednu dni razvije 50-odstotna imunost proti covidu, če pa v tem času zbolite, je potek bolezni zelo blag.«
V kratkem bosta na voljo – ali pa sta že – še cepivi oxfordske univerze in AstraZenece ter podjetja Janssen (Johnson & Johnson), ki se od prvih dveh razlikujeta po tem, da namesto RNA (ribonukleinska kislina) vsebujeta DNA virusnega proteina. Zato ju lahko hranimo pri sobni temperaturi, pa še veliko cenejši sta. »Sta prav tako zanesljivi cepivi in ne moreta vplivati na naš genski zapis,« je pojasnil prof. Štrukelj.
»Cepljenje priporočamo vsem, razen morda tistim, ki imajo številne in zelo hude alergije. Tudi bolnikom z rakom, razen tistim, ki prejemajo kemoterapijo. Sicer pa naj se o tem posvetujejo z družinskim zdravnikom.« Poudari, da so do zdaj pri vseh, ki so jih cepili proti covidu, in teh je bilo že nekaj sto tisoč, po cepljenju ugotovili le šest alergijskih reakcij.
Koronavirus v svetu in pri nas
Na svetu je že več kot 81 milijonov ljudi zbolelo za koronavirusno boleznijo, med njimi jih je umrlo le malo manj kot 1,8 milijona. V naši državi smo imeli do konca januarja 160.000 okuženih in le malo manj kot 3000 umrlih. Pri približno 80 odstotkih okuženih bolezen poteka v lažji obliki. Tisti s težjim potekom okužbe imajo najpogosteje hudo pljučnico.
Po svetu je že več kot 10 milijonov cepljenih. Prvi so začeli cepiti s svojimi cepivi Kitajci in Rusi. V EU, tudi v Sloveniji, se je začelo cepljenje 27. decembra lani. Najprej so cepili stanovalce in zaposlene, ki covida niso preboleli, v domovih starejših in najbolj izpostavljene zdravstvene delavce. Zdaj so na vrsti prebivalci, stari nad 85 let, tem bodo sledili tisti nad 75, 70, 65 let, kronični bolniki, policisti, gasilci, šolniki in na koncu naj bi se cepila še druga zdrava populacija. V Sloveniji cepljenje ni obvezno. Vendar bo epidemija končana šele, če bo precepljenih vsaj 60 odstotkov prebivalstva.
Dvomi o cepljenju
- S cepivom se dobi covid!
Ni res. Z njim se pred to boleznijo zaščitimo. - Zaradi cepiva bomo pozitivni oziroma kužni.
Ni res. Cepivo le okrepi naše obrambne celice proti virusu. - Zaradi cepiva je potek koronavirusne bolezni hujši.
Ni res. Že prvi odmerek cepiva povzroči 50-odstotno zaščito, drugi pa več kot 90-odstotno. - Cepivo bo spremenilo naš dedni zapis DNA.
Ni res. Tudi cepiva, ki gredo v jedro celice, na primer cepivo AstraZenece, so narejena tako, da se ne morejo vgraditi v naš dedni zapis. - Cepivo povzroči neplodnost.
Ginekolog, ki je to zapisal, se je zmotil. In je to javno priznal. - S cepivom mi bodo vsadili mikročip. Z njim in s pomočjo G5 naj bi nas nadzorovali.
Ni res. To je čista izmišljotina.
