Danes je pust, v loncu se kuha čeljust

Zgodbe | feb. '21

Kurenti in orači TD Podlehnik

Maskiranje je eden najstarejših ljudskih običajev in obredov za preganjanje zime. Staro izročilo pravi, da obisk pustnih maškar prinaša dobro letino in srečo, zato jih je treba obdarovati.

Pust je vsako leto 47 dni pred veliko nočjo, pustne norčije se začnejo opolnoči pred svečnico. Ponekod trajajo le od debelega četrtka, večina pa jih zaživi na pustno soboto, nedeljo in torek. V teh dneh so na mizi kislo zelje ali repa, kuhana ali pečena svinjina ter prekajeno meso, za Haloze je značilna krhlenka, jed iz repe in prekajenega mesa. Gospodinje pečejo krofe, flancate, ocvirkovko in ajdovo pogačo … Maškori – maškare hodijo posamezno ali v skupini od hiše do hiše. Zaželijo veseli fašenk, na tla pa narišejo debelo repo, korenje in krompir. Za pustnim torkom nastopi pepelnična sreda, ko s posebnim obredom pusta upepelijo. S tem dnem se začenja obdobje posta, ko do velike noči uživamo postne jedi, zabeljene z oljem in maslom.

Pustna maska Baba deda nosi

Razna društva se trudijo šego pustovanja ohraniti, tako se je veliko pristnega ohranilo na haloškem območju. Tam so zelo živi etnografski liki, kot so orači, koranti, pokači, baba deda nosi in rusa. Hodijo od hiše do hiše, ljudem zaželijo dobro letino, srečo pri hiši in v hlevu. Kurent gre h gospodarju ali gospodinji po dovoljenje, ali lahko zaorjejo. Kojiči vlečejo, korant drži za plug, drugi koranti poskakujejo naokoli, sejavec poseje drob, pokar poka z bičem. Nato jih gospodar in gospodinja obdarita s klobasami, jajci, krofi in denarjem.

 

Ljudje so verjeli:

  • Na pustni dan je morala priti k hiši ženska. Sesti je morala na vse stole pri hiši in ni smela govoriti. To je pomenilo, da bodo imeli pri hiši veliko kokelj.
  • Ob pustu so gospodinje vzele star obroč od soda in vanj na dvorišču nasule koruzo ali pšenico za domače kokoši. To je pomenilo, da bodo doma vse leto pridno nesle jajca in jih ne bodo hodile nest k sosedovim.
  • Kdor na pepelnično sredo je meso, se mu po bradi naredijo kraste.
  • Če vržemo na pepelnično sredo smeti na sosedov kup gnoja, se ves plevel preseli na sosedove njive.
  • Pri hiši, kjer na pustne dni ne cvrejo krofov, se poleti ne bo sušilo seno.
  • Kdor se na pusta do sitega ne naje, bo vse leto gladoval.
  • Če se korant spotakne in pade ali če se namerno pokotali po dvorišču, bo v hiši bolezen.
  • Če na pustni torek dežuje, nam zelenjava dobro obrodi.
  • Na pustni torek ne smeš šivati, ker kuram ritke zašiješ in ne nesejo jajc.
  • Pred pustom k hiši ne smeš prinesti zvončkov, ker kure ne bodo nesle jajc.
  • Želimo vam veseli fašenk pa debelo repo in kore'je.

Krofi po receptu iz Haloz

Sestavine:

1 kg moke, 2 kocki kvasa, naribana limonina lupina, 1 dl soka stisnjene pomaranče, 3 dag masla 10 rumenjakov 4 žlice ruma 2 dl sladke smetane za stepanje 1 žlička soli 4 žlice sladkorja 2 dl mleka

Priprava: Segrejemo mleko in mu dodamo žlico sladkorja, 2 žlici moke in kvas. Rumenjake, sladkor, vaniljev sladkor penasto umešamo. Moko presejemo in ji dodamo vse sestavine. Zamesimo testo, ki naj počiva. Nato oblikujemo kroglice, ki naj vzhajajo. Nato jih cvremo v vročem olju ali masti. Še tople posujemo z vaniljevim sladkorjem, cimetom in sladkorjem v prahu.

Besedilo: Zdenka Golub, fotografije: Sandi Šprah


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media