Solidarnostni dodatek za upokojence 

Dobro je vedeti | feb. '21

Državni zbor je 29. decembra potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 (PKP7), ki med drugim določa izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ga je izplačal 11. januarja 2021.

Gre za enega izmed načinov, s katerimi želijo čim bolj ublažiti ekonomske posledice, ki jih imajo epidemija in spremljajoči ukrepi na prebivalstvo in gospodarstvo. Predstavlja pozitiven finančni vpliv na upokojence, saj je njegov namen izboljšati položaj najranljivejših skupin prebivalstva.

Solidarnostni dodatek je zavod 11. januarja izplačal vsem upokojencem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so v decembru 2020 prejeli pokojnino v višini 714 evrov ali manj, in sicer v treh različnih višinah:

  • tistim, ki so prejeli pokojnino v višini do 510 evrov, je bil solidarnostni dodatek izplačan v višini 300 evrov,
  • tistim, ki so prejeli pokojnino v višini med 510,01 in 612 evrov, je bil izplačan v višini 230 evrov ter
  • tistim, ki so prejeli pokojnino v višini med 612,01 in 714 evrov, je bil izplačan v višini 130 evrov.

Poleg upokojencev so bili v enakih višinah do solidarnostnega dodatka upravičeni še prejemniki invalidskih nadomestil, ki so brezposelne osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če je njihovo nadomestilo decembra 2020 znašalo 714 evrov ali manj.

Solidarnostni dodatek za upokojence so prejeli tudi tisti zavarovanci, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic. Takih je bilo nekaj več kot 5050, ki pa po trenutno veljavni zakonodaji niso upravičeni do letnega dodatka. Solidarnostni dodatek pa so prejeli tudi tisti, ki so bili upokojeni na podlagi Zakona o starostnem zavarovanju kmetov. Teh je bilo 50.

Tako je zavod letos izplačal solidarnostni dodatek 299.895 uživalcem pokojninskih in invalidskih prejemkov v skupni višini 66.620.260 evrov.

V znesku pokojnine za obračun solidarnostnega dodatka so bili upoštevani tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih. Prav tako je bil upoštevan tudi znesek pokojnine, ki je bil uživalcu izplačan od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja za mesec januar 2020, in sicer na podlagi dokazila, ki ga je zavod že pridobil za izplačilo letnega dodatka v letu 2020. Višina solidarnostnega dodatka je bila za te uživalce določena glede na skupen znesek pokojnin iz slovenskega pokojninskega zavarovanja ter pokojnin, prejetih iz tujine. Tisti upokojenci, ki zavodu niso posredovali dokazila o višini tuje pokojnine za izplačilo letnega dodatka v letu 2020, do izplačila solidarnostnega dodatka niso upravičeni.

Znesek izplačanega solidarnostnega dodatka za upokojence ni bil podlaga za rubež na podlagi sklepov o izvršbi, izdanih po Zakonu o izvršbi in zavarovanju ali po Zakonu o davčnem postopku. Prav tako ne bo upoštevan v dohodku pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči. Prav tako ni bil podlaga za obračun dohodnine ter prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Sredstva za izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence je zagotovila Republika Slovenija iz državnega proračuna. Vsi prejemniki so od zavoda prejeli tudi obvestilo o nakazilu.

Primerjava z dodatkom iz aprila

Lanski enkratni solidarnostni dodatek je bil na podlagi ZIUZEOP odmerjen in izplačan v sorazmernem delu, določenem za odmero pokojnine. To je veljalo tudi za uživalce delne pokojnine in uživalce sorazmernega dela pokojnine, ki so ponovno vključeni v zavarovanje za krajši delovni ali zavarovalni čas od polnega. Solidarnostni dodatek za upokojence, izplačan na podlagi PKP7, pa za navedene uživalce ni bil odmerjen v sorazmernem delu.

Je pa bila na podoben način kot pri dodatku, priznanem po ZIUZEOP, obračunana osnova za odmero dodatka pri uživalcih delnih pokojnin. Podatek o odstotku delne pokojnine na podlagi delne zaposlitve je upoštevan pri izračunu osnove za odmero dodatka, pa naj bo to enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, solidarnostni dodatek za upokojence ali letni dodatek. Gre za uživalce, ki imajo dvojni status, saj so sorazmerni del časa vključeni v zavarovanje, sorazmerni del časa pa upokojeni. Pogoji in načini odmere delne pokojnine oziroma sorazmernega dela pokojnine so opredeljeni v ZPIZ-2. Pogoj za odmero dodatka po drugih predpisih (ZIUZEOP, PKP7 ipd.) pa je izračunana višina polnega zneska pokojnine, saj pri tem ni upoštevana višina njihovega dohodka iz zavarovanja.

Primer izračuna osnove za odmero solidarnostnega dodatka za upokojence:

Uživalec prejema delno pokojnino v višini 250 evrov, delna pokojnina je odmerjena v višini 50 odstotkov.

Izračun višine polnega zneska pokojnine: 250 evrov x 100 : 50 = 500 evrov.

Na podlagi izračunane osnove za odmero solidarnostnega dodatka ter veljavne lestvice za izplačilo tega dodatka se uživalcem, ki izpolnjujejo pogoje, odmeri ustrezen znesek solidarnostnega dodatka za upokojence. Tako odmerjeni znesek solidarnostnega dodatka pa se uživalcem izplača v celotni višini, tudi če se jim pokojnina oziroma nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja izplačuje v sorazmernem delu.

Primer izračuna solidarnostnega dodatka za upokojence:

Uživalec prejema delno pokojnino v višini 120 evrov. Delna pokojnina je na podlagi mednarodnih pogodb odmerjena v sorazmernem delu, vrednost kvotnega količnika je 0,430 (80 mesecev slovenske dobe : 186 mesecev skupne dobe). Višina polnega zneska pokojnine bi znašala 240 evrov.

Uživalec prejema še tujo pokojnino v višini 350 evrov. Izračunani znesek osnove za odmero solidarnostnega dodatka je 590 evrov.

Višina izplačanega solidarnostnega dodatka za upokojence glede na veljavno lestvico znaša 230 evrov.

Lahko se razdeli med družinske člane 

Znesek pripadajočega solidarnostnega dodatka za upokojence pa se lahko le ustrezno razdeli med družinske člane, kadar se družinska ali vdovska pokojnina deli med več družinskih članov, in sicer na način kot se pri teh uživalcih razdeli tudi letni dodatek. Enako je bilo tudi pri izplačilu enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence.

Za določitev višine pripadajočega dodatka se seštejejo zneski pokojnine, ki jo prejemajo vsi družinski člani, nato pa je dodatek izplačan v sorazmernem delu uživalcem v odvisnosti od števila družinskih članov (na primer, če družinsko pokojnino prejemajo trije družinski člani, se vsakemu izplača tretjina solidarnostnega dodatka za upokojence). 

Ne gre pa prezreti dejstva, da je bilo izplačilo tovrstnega dodatka januarja izvedeno ob podobnih pogojih za manjše število uživalcev kot aprila lani. Nedvomno je to tudi posledica epidemiološke situacije v državi, saj zavod od lanske jeseni zaznava bistveno povečanje števila umrlih. V letu 2020 je bilo med uživalci prejemkov skoraj 29.500 smrti, kar je približno za 4800 več od povprečja preteklih let.

Ker so solidarnostni dodatek dolžne izplačati tudi nekatere druge institucije, bo moral zavod z namenom, da prepreči, da bi bil isti osebi dodatek izplačan z različnih naslovov, poskrbeti tudi za elektronsko izmenjavo podatkov o izvedenem izplačilu.

Marjetka Medved Mrvar, fotografiji: J. D. in Vinko Kukman


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media