Skrb za vzdržnost pokojninskega sistema

Dobro je vedeti | feb. '21

Na pobudo sindikalnih predstavnikov v svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bila 20. januarja seja v zvezi s sedmim protikoronskim zakonom in njegovo določbo o odpuščanju starejših delavcev. Gre za 21. in 22. člen zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), ki ga je državni zbor sprejel 30. decembra lani.

Za lažje razumevanje pobude in razprave na seji sveta naj pojasnim, da omenjena člena posegata v dva zakona, in sicer v zakon o delovnih razmerjih (89. člen) in v zakon o javnih uslužbencih (156. člen), ki urejata prenehanje pogodbe o zaposlitvi. 89. člen zakona o delovnih razmerjih v prvem odstavku določa razloge za odpoved (na primer poslovni razlog, razlog nesposobnosti in krivdni razlogi), v drugem pa jasno določa, da je pogodbo o zaposlitvi dopustno odpovedati le, če obstaja utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka. Zakon o delovnih razmerjih pomeni pomemben sistemski zakon za socialno varnost delavcev. V ta zakon in zakon o javnih uslužbencih pa je zakon o interventnih ukrepih posegel tako, da določa, da se lahko delavcem odpove pogodba o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Katerim delavcem se torej lahko odpove pogodba o zaposlitvi brez utemeljenega razloga? Tistim, ki so dopolnili starost 65 let in imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe oziroma so dopolnili 60 let in imajo 40 let pokojninske dobe brez odkupa.

Vpliv na pokojninsko blagajno

V razpravi smo se člani sveta osredotočili predvsem na vprašanje, kakšne posledice bosta imela 21. in 22. člen ZIUPOPDVE na finančno poslovanje pokojninske blagajne in na dolgoročno vzdržanost te pomembne panoge socialnega zavarovanja. Seveda se zavedamo, da so prisotna tudi druga pomembna vprašanja, na primer, ali sta navedeni zakonski spremembi ustavno sporni in diskriminatorni do starejših delavcev, kot menijo sindikati. V razpravi je bilo poudarjeno, da morajo svojo odločitev o tem sprejeti tisti organi, ki so za to pristojni, in to čim prej. Svet zavoda pa mora kot organ upravljanja Zpiza ravnati odgovorno v skladu s svojimi pristojnostmi. Zato se mora seznaniti s tem, kako določbi omenjenega zakona vplivata na finančni, organizacijski in kadrovski način delovanja zavoda, in to ne le v letu 2021, temveč tudi v prihodnje. Svet zavoda se ne bo mogel izogniti vprašanjem, ali bo potreben rebalans finančnega načrta za leto 2021, ki ga je že sprejel, in koliko bo potrebnih dodatnih sredstev iz državnega proračuna.

Prav o tem, kakšen bo finančni učinek omenjenih določb na dohodkovno in odhodkovno stran finančnega načrta zavoda za leto 2021 in tudi v prihodnje, brez temeljne strokovne analize ni mogoče dati realne ocene, saj zavodu niso znane vse predpostavke, na katerih bi utemeljil tako oceno. Generalni direktor Zpiza Marijan Papež je člane sveta seznanil s statističnimi podatki, iz katerih izhaja, da je bilo konec leta okrog 14.000 takih oseb, ki so bile še zaposlene in so prejemale tudi del starostne pokojnine (40 odstotkov), vendar vse te osebe ne izpolnjujejo vseh pogojev (izpolnjuje jih manj kot 10.000), da bi jim delodajalec lahko odpovedal pogodbo o zaposlitvi na podlagi omenjenega zakona. Pojasnil je tudi, da je na zavodu 30 takih oseb, vendar jim ne bodo odpovedali pogodbe o zaposlitvi, ker jih še potrebujejo. V zvezi z večjim obsegom dela pa pričakujejo tudi možnost zaposlitve dodatnih delavcev.

Kar zadeva ukrep odpovedi, je treba vedeti, da je odpovedni rok v tem primeru 60 dni in da delavcu pripada višja odpravnina (10 odpravnin). Verjetno bodo delodajalci temeljito premislili, preden se bodo odločili za odpoved pogodbe brez navedbe utemeljenega razloga.

Ko presojamo takšno ureditev, ne smemo prezreti težav, s katerimi se zdaj srečujejo mladi in tudi drugi na trgu dela, ki se borijo za zaposlitev in bi si socialno varnost zagotovili z delom, ne pa s socialnimi transferi. Prepričana sem, da se odgovorni delodajalci zavedajo tega in da bodo ravnali ne le v skladu s svojimi interesi, temveč tudi družbenimi.

Svet zavoda je po strpni in kritični razpravi sprejel dva sklepa, in sicer da se je seznanil z določbama 21. in 22. člena ZIUPOPDVE in da se pripravi analiza učinkov tega ukrepa ne le glede na dolgoročno finančno vzdržnost pokojninskega sistema, ampak tudi na dostojno nadomestitveno razmerje med plačami in pokojninami.

Anka Tominšek, fotografija: Brane Štefančič


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media