Koronavirus ni zamajal pokojninske blagajne
Tudi lani, ko je na celotno družbeno življenje zelo vplivala epidemija koronavirusa, je pokojninska blagajna zaključila poslovanje z izravnanimi dohodki in odhodki. Na pomoč je priskočila država, ki je poskrbela za prispevke zaposlenih in zagotovila tudi izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence z najnižjimi pokojninami. O tem, kako se je zavod v teh nenavadnih razmerah organiziral, poskrbel za redno izplačevanje pokojnin in izdajo odločb, ter o drugih aktualnih pokojninskih temah smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem.
Za nami je nenavadno in težko leto. Kako je epidemija koronavirusa vplivala na pokojninsko blagajno?
Spomladi smo se zelo hitro organizirali in še vedno skoraj tri četrtine zaposlenih dela od doma. Ker smo zadnjih deset let naredili velik korak pri digitalizaciji poslovanja, so lahko strokovni delavci do elektronskega dosjeja dostopali od doma. V prvem valu smo kupili več kot 500 prenosnih računalnikov in na ta način zagotovili nemoteno izvajanje dejavnosti. V začetni fazi je bilo najpomembnejše, da zagotovimo varnost kadru, ki je zadolžen za izplačilo prejemkov. Potem smo čim večjemu številu delavcev omogočili delo od doma. Tisti, ki so vezani na delo v naših prostorih, predvsem v glavnih pisarnah in administraciji, pa so delali na lokaciji. Zagotovili smo jim ustrezno opremo in prostore. Nekaj delavcev je bilo v prvem valu tudi na čakanju.
Po finančni strani je zavod tudi lani posloval z izravnanimi dohodki in odhodki. Na podlagi interventnih zakonov je prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevke za čas čakanja na delo namesto delodajalcev plačala država. Tako smo lahko nemoteno izplačevali vse prejemke.
Kako so ljudje lahko reševali in še rešujejo nujne in aktualne zadeve?
Pri poslovanju v času epidemije nimamo osebnega stika s strankami, razen če strokovni delavec stranko povabi ali se pri njem predhodno najavi. Zavod je v sredini leta 2019 vzpostavil enotni klicni center, kar se je v času koronakrize izkazalo za zelo učinkovito. Ko smo ukinili fizično delo s strankami, smo takoj okrepili število delavcev v klicnem centru. Ljudje lahko vse odgovore dobijo po telefonu ali pisno.
Ponudili smo tudi več dodatnih storitev, zlasti pomembna je eVloge za VSE, kjer je mogoče brez kvalificiranega digitalnega podpisa na preprost in varen način oddati vlogo na spletni strani zavoda. Tisti, ki nimajo računalnika, lahko vlogo oddajo tudi v nabiralnik, ki je na vsaki območni enoti, ali jo pošljejo po navadni pošti.
Stranke so največ uporabljale telefon, zelo dobro pa je bila sprejeta nova storitev eVloge za VSE. Od objave storitve v začetku aprila smo z njeno uporabo prejeli 28.857 e-vlog v fizični obliki. V vsem letu 2019 pa smo prek storitve eVloge prejeli 5.654 e-vlog fizičnih oseb, podpisanih s kvalificiranim digitalnim podpisom.
Ali vam je uspelo izdati vse nujne odločbe?
Da. Primarne naloge so bile redno nakazovanje pokojnin in drugih prejemkov ter reševanje vseh prvih zahtevkov ljudi, ki so uveljavljali pravico do pokojnine, prijava v obvezno zdravstveno zavarovanje, čimprejšnja izdaja odločbe in na podlagi te nakazilo pokojnine. Uspelo nam je celo skrajšati trajanje postopkov. Odločbo za pokojnino smo lani na prvi stopnji izdali povprečno v 49 dneh.
Kako so delovale invalidske komisije?
Pri delovanju invalidskih komisij je bilo več težav, ker poslovanje še ni digitalizirano in imamo veliko zunanjih izvedencev. V prvem valu koronavirusa nekaj časa sploh niso delale, potem smo njihovo delo vzpostavili na način, da se je, kjer je bilo le mogoče, podajalo izvedensko mnenje brez osebnega pregleda. Težave so bile tudi pri obravnavi dodatka za pomoč in postrežbo, ker ni bilo mogoče opraviti obiskov na domu in v domovih upokojencev. Največji problem pa je bil pri vlogah, ki jih vložijo zavarovanci sami. Zaradi pomanjkljive dokumentacije je težko odločati le na podlagi dokumentov in brez osebnega pregleda. Tudi ocena delazmožnosti je, kjer je bilo mogoče, potekala brez osebnega pregleda. Dobro, da je bila na pobudo zavoda z ZPIZ-2G uvedena sprememba, da lahko v primeru smrti osebe v času postopka za dodatek za pomoč in postrežbo vstopijo pravni nasledniki.
Lani aprila je država prvič zagotovila denar tudi za izplačilo solidarnostnega dodatka upokojencem z najnižjimi pokojninami. Koliko upokojencev in prejemnikov nadomestil ga je prejelo?
Solidarnostni dodatek je lani aprila prejelo okrog 302.000 upravičencev, od tega približno 17.000 prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelni, kar je pomenilo približno 67 milijonov evrov. Naknadno smo na podlagi vlog izplačali še okoli 1.300 solidarnostnih dodatkov, in sicer v primerih, ko so bili delovni invalidi s krajšim delovnim časom na čakanju. Enajstega januarja letos je bil ponovno izplačan solidarnostni dodatek, ki pa ga je prejelo nekoliko manj upravičencev, okrog 300.000, kar pomeni dobrih 66 milijonov evrov. Tokrat je bilo upravičencev manj, ker je bilo žal od oktobra do januarja veliko smrti zaradi koronavirusa in med njimi je bila večina starejših.
Sprememba pri izplačilu tokratnega solidarnostnega dodatka v primerjavi z aprilom je bila ta, da je bil izplačan vsem v celoti, tudi če so prejemniki pokojnin iz tujine in se to upošteva pri cenzusu.
Ali se solidarnostni dodatek vodi kot poseben izdatek proračuna ali bo prikazan v okviru pokojninske blagajne?
Prikazan bo v okviru dohodkov in odhodkov pokojninske blagajne pod posebno postavko. Zaradi tega se bo povečal finančni načrt, več bo dohodkov in odhodkov. Ve se, da je bilo to enkratno izplačilo oziroma zdaj je bil izplačan že dvakrat in nima finančnih učinkov v naslednjih letih. Če primerjamo z uskladitvijo pokojnin (2-odstotna izredna uskladitev decembra 2020 in 2,5-odstotna redna uskladitev januarja), le-ta pomeni za 260 milijonov evrov večji izdatek na letni ravni, ki pa velja tudi naprej.
Zaradi epidemije se je število zavarovancev verjetno zmanjšalo, kako pa se je gibalo število upokojencev?
Število zavarovancev se ni tako zmanjšalo, kot bi pričakovali glede na situacijo, več pa je bilo prejemnikov nadomestil za čas brezposelnosti. Zaradi ukrepov države se je število zavarovancev le malenkostno zmanjšalo. Pri številu upokojencev je bilo pričakovano povečanje, ampak iz oktobra na november smo prvič zaznali, da se število starostnih upokojencev ni povečalo zaradi velikega števila smrti starejših, ki so umrli zaradi koronavirusa.
Koliko ljudi podaljšuje delovni status in poleg plače prejema tudi del pokojnine?
Več kot 14.000 je tistih, ki so konec leta ob plači prejemali še 40 odstotkov (13.965 prejemnikov) oziroma 20 odstotkov (103 prejemniki) pokojnine. Jasno je, da je bil prehod z 20 na 40 odstotkov delne pokojnine za ljudi, ki bi se sicer lahko upokojili, dodatna stimulacija, da so ostali zaposleni. V lanskem letu se je število prejemnikov dela pokojnine povečalo za slabih 3.000. Glede na število jih je več iz zasebnega sektorja, če pa gledamo delež vseh zaposlenih, predstavljajo dobra 2,5 odstotka iz javnega sektorja in dober odstotek iz zasebnega.
Kako ocenjujete določbo iz sedmega svežnja protikoronskih ukrepov, ki pravi, da se mora delavec ob izpolnitvi pogojev za upokojitev z delodajalcem dogovoriti, ali ga še potrebuje na delu?
Ta ukrep je glede na koronakrizo in posledice, ki bodo nastale, pričakovan, poleg tega so delodajalci že leta opozarjali, še posebej, ko se je del starostne pokojnine ob izpolnitvi pogojev za upokojitev in nadaljnjem delu dvignil z 20 na 40 odstotkov, da bi glede podaljševanja zaposlitve morali soodločati tudi oni. V ukrepu je napisano, da lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, kar pomeni, da delavec še naprej ostane zaposlen, če ga delodajalec potrebuje. Če ga pa ne potrebuje, mu po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, tj. starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe (to pomeni brez upoštevanja znižanja starostne meje), lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in zanj velja dvomesečni odpovedni rok. Menim, da je na zadevo treba pogledati celovito in upoštevati vse učinke: koliko delavcev se bo zaradi tega upokojilo in koliko mladih se bo zaposlilo oziroma koliko zaposlenih bo na ta način obdržalo zaposlitev. Učinke je težko oceniti vnaprej, prav tako je tudi težko oceniti, kako bo to finančno vplivalo na pokojninsko blagajno.
Je pa ukrep drugačen, kot je bil po Zujfu, ker omogoča tudi nadaljevanje zaposlitve brez formalnega akta, po Zujfu pa je delodajalec moral prekiniti delovno razmerje ali pa skleniti formalni dogovor o nadaljnjem delu. Poleg tega je veljal samo za javni sektor, zdaj pa velja za javni in zasebni, pa še odpravnine so zdaj bistveno ugodnejše, saj le-ta delavcu pripada kot ob prenehanju delovnega razmerja iz poslovnega razloga. To pa na primer za javni sektor pomeni, da če je bil nekdo zaposlen 30 ali 40 let, bo dobil do deset odpravnin namesto treh.
Lani so na delo zavoda vplivale tudi spremembe pokojninske zakonodaje – v mislih imam povečanje dela starostne pokojnine tistim, ki po izpolnitvi pogojev za upokojitev še naprej delajo, z 20 na 40 odstotkov.
Sprememba zakonodaje po ZPIZ-2G, ki smo jo morali opraviti po uradni dolžnosti, je prinesla veliko dela, saj se povečanje ni samo podvojilo z 20 na 40 odstotkov, ampak se je upoštevala tudi doba prejemanja 20 odstotkov dela pokojnine, zato je bilo treba izdati nove odločbe. Zato je zavod januarja prejemnikom izplačal del starostne pokojnine, povečan na 40 odstotkov, kasneje čez leto pa izdajal odločbe in poračun za nazaj.
V lanskem letu je bil večji obseg dela tudi zaradi tega, ker so zavarovanci, ki so že imeli izračunano višino pokojnine, ponovno vlagali zahtevke za izračune, predvsem moški, ker se jim je odmerni odstotek povečal, in tudi ženske, ker bi se jim odmerni odstotek znižal, če ne bi bilo zakonske spremembe, in tudi zaradi uvedenega odmernega odstotka za otroke tako pri starostni, predčasni in invalidski pokojnini. Bilo pa je teh zahtevkov manj od pričakovanega, na kar je najbrž vplivala tudi koronakriza.
Letos pa bodo veljale spremembe zakonodaje v zvezi z dokupljeno pokojninsko dobo in v zvezi z izenačitvijo kmetov glede na vplačane prispevke v letih od 1984 do 1992. Kaj upokojencem prinašata ti dve spremembi? Koliko prejemnikov bo imelo zaradi tega višje pokojnine?
Spremembe, ki se nanašajo na izenačitev kmetov glede na vplačane prispevke, bodo vplivale le na okrog 100 upokojencev. Vlogo za upoštevanje tega obdobja pa morajo vložiti sami.
Obsežnejša je sprememba glede dokupa dobe (ZPIZ-2H), ki se do 31. decembra 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa za tiste, ki so se in se bodo upokojili po ZPIZ-2, in kot delovna doba za tiste, ki so se in se bodo upokojili po ZPIZ-1. Zavod bo po uradni dolžnosti v šestih mesecih preveril približno 14.600 upokojencev, ki so imeli dokupljeno dobo do 31. decembra 2012, in izdal nove odločbe. Večina odločb ne bo pomenila spremembe višine pokojnine, okoli 3.500 pa bo takih, ki so zaradi tega prejemali predčasno ali starostno pokojnino z znižanjem in bodo imeli višjo pokojnino. Nekateri bodo dobili tudi ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa ali delovne dobe. Ne glede na to, kdaj bodo upokojenci prejeli novo odločbo, jim bo višja pokojnina priznana od 1. januarja letos in bodo dobili poračun.
Kolikšno pokojnino prejema največ upokojencev? Kolikšna je bila decembra najnižja in kolikšna najvišja pokojnina?
Največ upokojencev prejema med 500 in 600 evri pokojnine. Najnižja pokojnina za najmanj 15 let zavarovalne dobe je decembra znašala 246,45 evra. Največkrat pride ta najnižja pokojnina v poštev pri odmeri pokojnine zaradi zavarovanja za ožji obseg pravic, najvišja pa je znašala nekaj čez 3.000 evrov za upokojenca, ki je imel izredno veliko pokojninske dobe. Povprečna starostna pokojnina za 40 in več let pokojninske dobe pa je znašala 884 evrov.
Lani sta bili redna in izredna uskladitev pokojnin. Ali so zdaj razlike zaradi neusklajevanja pokojnin za nazaj pokrite?
Niso pokrite v celoti. Za tiste, ki so se upokojili leta 2010 ali prej, je manko v primerjavi z usklajevanjem po sistemskem zakonu v času od 2010 in 2015 še 3,5 odstotka. Za tiste, ki so se upokojili leta 2011, je manko še 1,7 odstotka. Vsi preostali, upokojeni leta 2012 in kasneje, pa so celo na boljšem, kot bi bili, če bi se pokojnine uskladile samo po sistemskem zakonu. Tisti, ki so se upokojili leta 2016, imajo zaradi teh izrednih uskladitev za kar 5,2 odstotka višje pokojnine.
Sindikat upokojencev je dal pobudo, da se uskladi še ta manko. Kaj pravite na to?
Če se govori izključno o saniranju primanjkljaja, potem je to treba narediti na način, da se pokojnine uskladijo še tistim, ki so se upokojili leta 2011 in prej.
Problematika dolgotrajne oskrbe se rešuje že vrsto let. Kako ocenjujete v predlaganem zakonu prenos uživalcev dodatka za pomoč in postrežbo iz zavoda v nov sistem dolgotrajne oskrbe?
Zavod je opozarjal že pri predhodnih predlogih zakona, ki so imeli težnje, da bi bila v pol leta narejena prevedba dodatka za pomoč in postrežbo v novi sistem dolgotrajne oskrbe, in to z novimi izvedenskimi mnenji, kar je nerealno. Zdaj to ni predvideno, sta pa predvidena prevedba z odločbami in tudi povečanje zneska za pomoč in postrežbo v povprečju za približno 17 odstotkov, kar se nam zdi vprašljivo, glede na to, da za dolgotrajno oskrbo primanjkuje denarja.
Problem dolgotrajne oskrbe v preteklosti je bil tudi zaradi tega, ker so tisti, ki so delali finančne konstrukcije, mislili, da bodo za ta namen dobili več kot 90 milijonov evrov iz pokojninske blagajne. Na zavodu smo vedno poudarjali, da za temi številkami stoji 34 tisoč upravičencev. Res je, da jih približno 20 odstotkov vsako leto umre, je pa čedalje več novih, ker se starostna struktura upokojencev povečuje.
Tudi če bi se odločili, da bi se dodatek za pomoč in postrežbo v dolgotrajni oskrbi povečal, po naši oceni ni potrebno, da bi izdajali nove odločbe, ampak bi se ti zneski lahko samo uskladili. Tako bi se izvajalec dolgotrajne oskrbe »rešil« nepotrebnega dela.
Zdi se nam tudi presenetljivo, da v komisijah, ki bodo odločale o dolgotrajni oskrbi, ne bo zdravnikov.
Kakšno bo letošnje leto za upokojence glede pokojnin?
Začelo se je dobro. Tako imenovana »redna uskladitev«, ki je določena z zakonom o izvrševanju proračuna za leto 2021, je bila izvedena že z januarsko pokojnino. Za upokojence je bilo zadnjih 12 mesecev zelo ugodnih, saj so se lani februarja pokojnine uskladile za 3,2 odstotka, decembra za 2 odstotka, januarja letos pa še za 2,5 odstotka (skupaj 7,9 odstotka). Prejemniki najnižjih pokojnin so dvakrat dobili solidarnostni dodatek in še letni dodatek. Na primer nekdo s 300 evri pokojnine je dobil še dvakrat 300 evrov solidarnostnega dodatka in 440 evrov letnega dodatka in s tem brez uskladitev v enem letu prejel skoraj 3,5 dodatne pokojnine. Solidarnostni dodatek v višini 300 evrov je 11. januarja prejelo približno 100.000 upokojencev, ki so imeli decembrsko pokojnino 510 evrov ali manj.
Lahko pričakujemo tudi izredno uskladitev pokojnin?
Kar nekaj je pobud in govora, da bi morda prišlo do sanacije primanjkljaja iz preteklih let. To pa ne pomeni, da bi lahko prišlo do izredne uskladitve za vse, ampak najbrž le za tiste, upokojene leta 2011 in prej. Seveda je to povezano z dodatnimi finančnimi obremenitvami pokojninske blagajne.
Kako pa bo z letnim dodatkom?
Izplačan bo junija, in to v petih zneskih. Pomembna novost je, da do najnižjega cenzusa 525 evrov letni dodatek ne bo odmerjen v sorazmernem delu tistim, ki prejemajo del pokojnine iz tujine, ampak v celoti.
Kdaj si bodo ljudje lahko sami izračunali datum upokojitve in pokojnino?
To bo že letos. Na voljo bosta splošni in osebni informativni pokojninski kalkulator. Pri osebnem bo mogoče narediti izračun s podatki, ki so zbrani v matični evidenci zavarovancev za posameznika, kar bo mogoče izvesti s kvalificiranim digitalnim potrdilom.
Izteka se vam četrti mandat na mestu generalnega direktorja. Ali boste ponovno kandidirali?
Da, nameravam se prijaviti na razpis.
