ZDUSOVE STRANI
Pokojnina je ustavna pravica, ne miloščina
Vera Pečnik, podpredsednica Zdusa, je januarja gostovala na radiu Štajerski val. Med drugim je povedala, da je ponosna na nekatere dosežke zveze, kot so program Starejši za starejše, usklajevanje pokojnin, sprejetje demografskega sklada ter prizadevanja za zdravstveno in pokojninsko reformo. Ob tem je vnovič poudarila, da je pokojnina ustavna pravica, ne miloščina. Takole je dejala: »Razjezi me, če kdo reče, da upokojenci kogar koli izkoriščamo. Upokojenci ne izkoriščamo nikogar, pokojnine smo si zaslužili. Mi smo denar akumulirali. In če bi se denar vedno uporabljal namensko za pokojnine in vlagal v zdrave naložbe, bi danes lahko imeli lepše pokojnine. Podpiramo tudi oblikovanje demografskega sklada in apeliramo na mlade, naj se vključijo, da si bodo zagotovili pokojnine.« Njeno izjavo so poslušalci radia izbrali za »iskro tedna«. A. Ž. foto: radio Štajerski Val
Izzivi staranja kot ena od prioritet
Trojica ministrov, pristojnih za področje starejših, iz držav, ki so ali bodo v kratkem predsedovale Svetu Evropske unije (Nemčija, Portugalska in Slovenija), je objavila skupno deklaracijo o staranju. Služila bo kot izhodišče za oblikovanje nacionalnih programov in skupnih prioritet.
Poudarili so prizadevanja za integriran vseživljenjski pristop k vključevanju staranja na vseh področjih, prilagoditev gospodarstva in družbe na demografske spremembe, krepitev solidarnosti med generacijami, strategijo okrevanja po pandemiji covida-19, ki bo temeljila na človekovih pravicah, potrebo po primernih zaščitnih ukrepih v primeru zdravstvenih kriz, zavezanost EU in držav članic, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje. Tri države se zavzemajo tudi za boj proti vsem oblikam nasilja, zlorab, zanemarjanja in diskriminacije starejših oseb, za razvoj mehanizmov za vključitev ustreznih organizacij civilne družbe v odločanje, uporabo pozitivnega vpliva digitalne tehnologije v javnih storitvah, predvsem v zdravstvu in sociali, odpravljanje digitalnega razkoraka med mlajšimi in starejšimi generacijami pa tudi med starejšimi ter za krepitev različnih oblik izobraževanja in usposabljanja za to področje ter spodbujanje avtonomije starejših.
Po vzoru Nemčije
V temah, ki zadevajo demografske spremembe, starejše ljudi, vprašanja staranja in sodelovanje generacij, naj bi Portugalska in Slovenija, državi, ki predsedujeta v letu 2021, svoje vsebine gradili na dosežkih nemškega predsedovanja. Nemčija, ki je predsedovala v drugem polletju 2020, se je resno posvetila izzivom staranja. Usmerila se je predvsem v digitalizacijo v povezavi s človekovimi pravicami. Njihovo ministrstvo za socialne zadeve je skupaj z nevladnim združenjem za starejše BAGSO in platformo AGE organiziralo mednarodno konferenco Pravice starejših v času digitalizacije. V skupni izjavi so poudarili, da morajo pri razvoju digitalizacije upoštevati različne potrebe in sposobnosti starejših oseb, poskrbeti je treba, da imajo vsi starejši dostop do infrastrukture, naprav in družbenih omrežij, pri tem pa jim zagotoviti pravno zaščito pred tveganjem vdorov in goljufij. Prav tako so poudarili, da morajo biti zdravstvena, dolgoročna in paliativna oskrba dostopne vsem starejšim, ne glede na to, ali želijo izkoristiti digitalne aplikacije ali ne.
Portugalska se zavzema za aktivnejšo vlogo starejših v družbi. Ugotavlja, da vse starostne skupine enako pomembno prispevajo k družbi ter njenim skupnostim, vendar starejše osebe lahko prispevajo več, ko svoje znanje in izkušnje prenašajo zlasti na mlajše generacije. Seveda pa so nujni politični ukrepi, ki podpirajo njihovo socialno, gospodarsko in kulturno integracijo v vseh družbenih sektorjih.
Slovenija se zavezuje, da bo v času predsedovanja spodbujala vseživljenjski pristop k staranju, ki vodi do splošne dobrobiti v obravnavanju demografskih izzivov in ustvarjanju bolj trajnostnih družb. »Ključno sporočilo načrtovanih dejavnosti je, da je aktivno staranje v veliki meri odvisno od primerne osebne ter politične izbire odločitev in vlaganj skozi celotno življenje. Ekonomske koristi naložb v blaginjo vseh starostnih skupin prebivalstva bi znatno upočasnile naraščanje starostnih izdatkov. Uspešen pristop k staranju, ki temelji na vseživljenjski poti, bi lahko povzročil povečanje let zdravega življenja v dobro starejših (ustvarjalno in aktivno življenje, polno sodelovanje v družbi) in družbe kot celote (medgeneracijska solidarnost, srebrno gospodarstvo, nižji starostni stroški),« so v deklaraciji o staranju zapisali z našega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
