Nevladniki niso le gasilci

feb. '21

Med epidemijo koronavirusne bolezni so marsikateri, ki do zdaj z delom nevladnih organizacij niso bili seznanjeni, ugotovili, da so izredno koristni in učinkoviti pri blaženju posledic zaprtja javnega življenja. Že doslej so pogosto vskočile tam, kjer država ni (dobro) opravila svoje naloge, v zadnjem letu pa so postale na nekaterih področjih tako rekoč nepogrešljive. Vendar je na njihov račun slišati tudi kritike, predvsem zaradi financiranja.

Po podatkih krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij, Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je bilo konec lanskega leta registriranih 27.994 nevladnih organizacij (društva, zavodi in ustanove). Zanje se uporabljajo različni nazivi: NVO, neprofitne ali nepridobitne organizacije, volunterske oziroma prostovoljske organizacije, organizacije civilne družbe, kar nakazuje, da temelj njihovega delovanja ni pridobivanje dobička pač pa delujejo v splošno družbeno korist.

V nevladnem sektorju je zaposlenih nekaj več kot osem tisoč ljudi, prostovoljcev pa je seveda mnogo več. Že samo prostovoljnih gasilcev je 162 tisoč, več kot 284 tisoč prostovoljcev je na primer aktivnih v sklopu prostovoljskih organizacij, vključenih v Slovensko filantropijo.

Nevladniki so dejavni na različnih področjih – od sociale, zdravja, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja, ekologije, zagovorništva do civilne zaščite, gasilstva, stanovskih druženj ... Nanje se lahko obrnejo ljudje, ki so se znašli v osebnih ali zdravstvenih stiskah, nemalokrat so edina opora posameznikom z obrobja družbe, invalidom in starostnikom, pogosto prvi pomagajo ob naravnih nesrečah … Pomembno je njihovo zagovorništvo na področju človekovih pravic, socialne enakosti, varovanju okolja. Številni med njimi opravljajo javno službo, in to zlasti v občinah (gasilci, ribiške ali lovske družine, športna društva …). Bdijo nad delovanjem države in porabo javnih sredstev, opozarjajo na zlorabe, diskriminacijo, korupcijo, zato so marsikomu trn v peti. Seveda pa ne gre vse nevladne organizacije enačiti, mnoge med njimi preprosto le povezujejo ljudi z enakimi interesi ali konjički.

Vse bolj dejavna so v zadnjem času okoljska gibanja, pri čemer je treba poudariti, da je Slovenija ena redkih držav, ki jim dovoljuje pravico vključevanja v upravne in sodne postopke. A to velja le za nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja oziroma ohranjanja narave oziroma s statusom urejanja prostora (te denimo lahko sodelujejo v postopkih oblikovanja državnih in prostorskih načrtov ter pridobivanja gradbenih dovoljenj).

Denar, sveta vladar

Ne glede na dosežke nevladniki najpogosteje razburkajo javnost, ko gre za denar. V zadnjem času smo tako pogosto slišali kritike, da so paraziti, ki zapravljajo davkoplačevalski denar, obenem pa ne počnejo nič koristnega. Nesporno je, da nevladni sektor – ne pa vse nevladne organizacije – za svoje delovanje prejema tudi javna sredstva od ministrstev, javnih podjetij in občin. V letu 2019 so na primer 392 milijonov evrov razdelili med 16.101 organizacijo. Poglejmo, koliko denarja iz javnih sredstev dobijo posamezne nevladne organizacije (zneski so zadnjih nekaj let približno enaki).

Največ, in sicer okoli šest milijonov, na leto prejme Rdeči križ Slovenije, le nekoliko manj Društvo distrofikov Slovenije, Zavod sv. Stanislava za vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti in Zveza paraplegikov Slovenije. Okoli štiri milijone prejemajo Waldorfska šola Ljubljana, Sonček – zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, YHD – društvo za teorijo in kulturo hendikepa, dobre tri milijone prejemajo Vzgojno-izobraževalni zavod Antona Martina Slomška Maribor, Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije, Združenje multiple skleroze Slovenije, Združenje SAZAS, nekoliko manj pa Šent – slovensko združenje za duševno zdravje. Gasilska zveza Slovenije prejme dobra dva milijona, medtem ko Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije in Slovenska karitas dobita nekoliko manj kot dva milijona. Zveza društev upokojencev Slovenije je v letu 2019 dobila nekaj več kot 595 tisoč evrov, približno toliko tudi Slovensko društvo Hospic …

Vendar pa ta sredstva po navedbah Gorana Forbicija, direktorja CNVOS, predstavljajo le dobro tretjino dohodkov nevladnega sektorja. Preostali denar pridobijo s pomočjo donacij, članarin ali prodaje svojih storitev.

Davčni zavezanci lahko po svoji izbiri posameznemu društvu ali organizaciji namenijo odstotek svoje dohodnine, saj je vlada decembra lani dohodninske donacije dvignila za pol odstotka. Spremememba bo izpeljana avtomatsko. To pomeni, da bo tista organizacija, ki ste ji namenili 0,1 odstotka svoje dohodnine, za leto 2020 avtomatsko prejela 0,2 odstotka, še vedno pa velja, da lahko izberete do 5 organizacij, ki jim želite podariti del dohodnine.

Ker pa je teh upravičencev veliko, se sredstva zelo razpršijo in nekateri dobijo le nekaj evrov. Zato so bili nevladniki veseli ustanovitve posebnega proračunskega sklada, ki je namenjen razvoju in inovacijam v nevladnem sektorju v letu 2018. V njem se v povprečju nabere okoli pet milijonov evrov (lani malo manj kot 5,3 milijona evrov), potem pa ministrstvo za javno upravo izvede razpise, na katere nevladniki prijavljajo svoje projekte. Tako so nevladne organizacije dobile priložnost, da pridobijo sredstva za mentorstvo prostovoljcem ali za razvoj programov pomoči za najranljivejše, lahko so tudi kandidirale za nepovratna evropska sredstva. V sklopu sedmega protikoronskega zakona je vlada želela sklad (lani je bilo v njem malo manj kot 5,3 milijona evrov) decembra ukiniti, a je po burnem odporu nevladnega sektorja in dela politike predlog umaknila. Dodajmo še, da poslovanje nevladnih organizacij nadzorujejo  finančne, davčne in druge inšpekcije, porabo javnih sredstev pa preverjajo občine in pristojna ministrstva.

Nevladne organizacije v številkah

V registru nevladnih organizacij je 4230 kulturnih društev, 1156 turističnih društev, 1522 gasilskih društev in 134 območnih gasilskih zvez, 5072 športnih društev in 140 športnih zvez, 415 nogometnih klubov in društev, 163 rokometnih klubov in društev, 209 košarkarskih društev in klubov, 545 društev upokojencev in 42 zvez društev upokojencev, 66 folklornih skupin in društev, 473 lovskih družin in društev, 152 ribiških družin, društev in zvez, 235 društev invalidov, 56 območnih združenj Rdečega križa, 373 društev in občinskih zvez prijateljev mladine, 48 društev kmečkih žena, 72 društev podeželske mladine, 170 taborniških društev, 25 skavtskih društev, 229 čebelarskih družin in društev, 272 planinskih društev, 13 alpinističnih klubov, 19 gorskih reševalnih društev, 186 društev bolnikov in zdravstvenih društev, 42 društev učiteljev, 48 jamarskih klubov in društev, 122 radioklubov in radioamaterskih društev, 50 strojnih krožkov, 33 veteranskih društev, 64 združenj slovenskih častnikov, 63 združenj šoferjev in avtomehanikov, 163 avto-moto društev, 586 društev ljubiteljev, 195 študentskih društev in klubov …

Kaj so nevladne organizacije?

Delovanje nevladnih organizacij lahko na zanimiv in duhovit način spoznate z obiskom Zgodovinskega atrija ljubljanske mestne hiše. Tam je še do 8. februarja 2021 na ogled razstava v obliki stripa Cirila Horjaka, znanega pod imenom dr. Horowitz. Nastala je v produkciji Mirovnega inštituta v sodelovanju s Centrom nevladnih organizacij – CNVOS.

Besedilo in fotografija: Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media