Stare sorte sadja so del kulturne krajine

Prosti čas | mar. '21

 Stare sorte jablan, hrušk in češenj so del kulturne krajine in nostalgija našega otroštva. Sadni vrt bo vesel, če ga oplemenitite tudi s katero od novosti.

Lahko smo veseli, da je naša dežela primerna za gojenje sadnega drevja. Na potovanju po svetu hitro spoznamo, da živimo v malem sadnem raju. Zato je treba poskrbeti, da nam bodo domača jabolka, češnje in hruške še vedno na razpolago. Ne pozabimo na travniške sadovnjake in visokodebelna drevesa, ki ponekod izginjajo. Prav ta drevesa so jedro starih sort, ki jih želimo ohraniti v naši kulturni krajini.

Ob koncu zime in začetku pomladi je čas za sajenje sadnega drevja, če smo na to pozabili v oktobru in novembru. V letih, ko ne zmrzuje, lahko sadimo tudi januarja, februarja in tudi še marca, ko se na drevesu še ne odpirajo brsti, saj si tako zagotovimo boljše ukoreninjanje sadike. Izbiramo lahko med številnimi starimi sortami jablan, hrušk in češenj. Zaradi zgodnjega dozorevanja je beličnik prvo jabolko, ki dozori v zgodnjem poletju. To je zelo cenjena jedilna sorta, ki zori enakomerno. Carjevič je zagotovo najbolj prepoznavna stara domača sorta, delno odporna proti škrlupu. Zori konec septembra do začetka oktobra. Skladiščimo ga od novembra do marca v dobri kleti. Je odličen za svežo porabo, sokove, kompote idr. Rodnost je žal nekoliko izmenična, v letu obiranja vedno obilna. Plodove sorte rdeči jesenski kalvil obiramo v začetku oktobra. V primerno urejeni kleti zdržijo do meseca februarja. Štajerski mošancelj je cenjen kot namizno jabolko za predelavo v jabolčnik in za sušenje. Sorta tega jabolka zori sredi oktobra in je uporaben od januarja do maja. Plodovi so drobni, le izjemoma srednje debeli. Sorta jabolk krivopecelj je primerna predvsem za domačo porabo in sok. Obiramo ga v začetku oktobra, uporaben pa je od novembra pa vse do februarja. Bobovec je odlična avtohtona sorta za sok, kis in jabolčnik. Zori v zadnji dekadi oktobra in je uporaben mesec po obiranju, od novega leta pa do maja. Meso je sladko kiselkastega in trpkega okusa, je zelo trdo in se omehča šele po novem letu. Ne pozabimo tudi na rdeči boskop, ananasovo reneto in številne lokalne sorte, ki jih lahko spomladi precepimo in pridobimo osnovo za ohranjanje naravne dediščine naših prednikov.

Hruška viljamovka je najbolj razširjena poletna sorta, nezahtevna in primerna za začetnike v sadjarstvu. V primerjavi z drugimi sortami hrušk tepka izstopa po količini čreslovine in sladkorja. Znano je, da daje najboljši mošt tepkovec. Ime tepka je dobila po tem, ker je treba plodove sklatiti z drevesa, ko so tehnološko zreli za mošt, saj so tedaj še trdi. Mehki medeni plodovi, ki padajo sami z drevesa, so tehnološko zreli za žganje tepkovec. Češnja sorte vigred je slovenska samoneoplodna sorta. Zori konec tretjega češnjevega tedna. Glede na čas cvetenja izberemo tudi opraševalno sorto, ker sorte za opraševanje niso znane. Plodovi so debeli, živo rdeče do temno rdeče barve, dobrega okusa. Meso je svetlo rdeče barve in čvrsto.

Pritlikava murva na domačem vrtu

Zagotovo si na vsakem vrtu želimo nekaj sadnih posebnosti. Zato stare sorte sadja dopolnimo z novejšimi zanimivimi rastlinami. Tako združimo tradicijo z novitetami, ki popestrijo naš sadni svet. To leto lahko poskusimo s pritlikavo črno murvo sorte full seasons, ki zraste v višino le tri metre in je kompaktne rasti. Pritlikava črna murva je primerna za sajenje na manjše vrtove in celo v večje posode. Cveti meseca maja. S prvimi plodovi, ki so sladki in izjemno okusni, postreže že meseca junija in zori vse do polovice avgusta. Sadimo jo na sončna in zavetna mesta na vrtu. Hvaležna je za namakanje in talno zastirko v poletnem času. Rada ima peščeno zemljo, ki je dobro prepustna za vodo. Odrasla rastlina je odporna proti zimskemu mrazu in vročim poletjem.

Davor Špehar, Zeleni svet


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media