Regrat prebuja in obnavlja

Dobro počutje | mar. '21

Če bi morali letne čase opredeliti z barvami, potem bi lahko rekli, da je prevladujoča barva pomladi zelena. Kar želimo si, da bi jo lahko prenesli na krožnik in jo dopolnili z rumeno, ki ji sledi. To nas spomni na rumene regratove cvetove na zeleni preprogi narave.

Regrat (Taraxacum officinale F. Weber ex Wiggers) spomladi ne zraste zaman med prvimi. Ljudska imena zanj so farška plata, rumena reva, števnica, jajčar, lederče, mlečec, mlečje, smolika, smočička, pljuščanec, pljuščankovina, otavčič, žehtelnica, žetelnica, žetejna, žoltenje, žoltenica, regvat, regrad, virgrat in vergrat.

Regrat spada v družino radičevk (lat.: Cichoriaceae), kot še nekatere druge travniške rožice, na primer potrošnik (Cichorium), endivija, otavčič (Leontodon), škržolica (Hieracium), kozja brada (Tragopogon) in druge. 

Nabiramo lahko cvetne liste pred cvetenjem, cvetne popke in cvetove. Spomladi, še preden se razvijejo zeleni listi, ali pozno jeseni lahko nabiramo tudi korenike. Listi so najokusnejši pred cvetenjem, cvetne popke pa nabiramo samo mlade, in to le ob suhih dneh. Živinorejci vedo, da je regrat dobrodejen za pašno živino in spodbuja mlečnost. Rumeni cvetovi pa privabijo čebele na zgodnjo spomladansko bero, ki daje izvrsten regratov med, ki je potrjeno zelo zdravilen, a na koncu grenak, zato ni priljubljen in ga po navadi mešajo z drugimi vrstami meda.

Zdravilne učinkovine v regratu

Kdor pokusi regrat, najprej zazna grenčine, zaradi teh je tudi tako zdrav. Največ jih je sicer v koreninah – zlasti zgodaj spomladi in pozno jeseni. Grenčine skupaj s kalijem, kalcijem, magnezijem, železom in nekaterimi drugimi minerali uravnavajo delovanje ledvic in jeter, pospešujejo presnovne procese, še prej pa izločanje prebavnih sokov za boljšo prebavo. Spodbujajo tudi odvajanje vode in izločanje strupov iz telesa. Vsebuje še fitosterole, nekaj smol, kavčuka in beljakovin, ki jih je v listih kar do 2,7 odstotka.

Polisaharid inulin je v koreninah regrata in drugih radičevk kot rezervna hrana namesto škroba. Največ ga je jeseni, spomladi pa veliko manj. V našem telesu deluje enako kot naš lastni inzulin ter preprečuje dvig krvnega sladkorja, kar je koristno za vse in ni samo pomoč za sladkorne bolnike. Inulin hkrati izboljšuje vpijanje kalcija in magnezija in je močna podpora vsem, ki imajo črevesne težave. Je namreč prébiotik; to je hrana za dobre, človeku prijazne probiotične bakterije.

Regrat je bogat tudi s karotenoidi (zlasti z betakarotenom kot predstopnjo vitamina A) tedaj, ko cveti, z vitamini skupin B (B1 in B2) in C in z že omenjenimi minerali. V zelenih listih in cvetnih koških je razmeroma veliko karotenoidov. Med rudninami, koristnimi za naše telo, je po količini na prvem mestu kalij, kar nekaj je tudi natrija, kalcija, železa, fosforja, mangana, bakra in silicija. Ima kar nekaj odličnih razmerij med minerali, na primer razmerje med kalijem in natrijem za uravnavanje vode v celicah in zunaj njih, kar vpliva na splošno dobro počutje ter na srce in ožilje. Ima tudi ustrezno razmerje med fosforjem in kalcijem, kar pozitivno vpliva na kostnino. Ker ima tudi naravni vitamin C, se železo zlahka odziva in veže s hemoglobinom.

Regrat kot celota ima izreden vpliv na presnovo ter učinkovito čisti kri in limfe in tako posredno pomaga srcu in krvnim žilam. Okrepi izločanje žolča za lažje prebavljanje maščob, pospešuje izločanje seča in tako čisti ledvice, odstranjuje strupene snovi iz jeter in ledvic, iz sklepov pa odplavlja sečno kislino in tako preprečuje morebitne težave s protinom. Pomaga lenemu črevesu, odpravlja zaprtost in posledice na koži, razne ekceme in lišaje, akutne otekline in čire. Ugotovili so celo, da neposredno preprečuje nastajanje čirov na želodcu.

Farmakološka spoznanja potrjujejo navedbe ljudske medicine o koristnosti regrata. Tako regrat uradno štejejo za prečiščevalni diuretik, potem za stomahik, ki spodbuja prebavo v želodcu in črevesju, za holagog, ki pospešuje izločanje žolča in s tem prebavo maščob, za holeretik, ki pospešuje izločanje slabega holesterola iz organizma, za galaktogog, ki pri ženskah spodbuja nastajanje in izločanje mleka, za blag laksans, ki spodbuja odvajanje iz telesa, in ne nazadnje deluje tudi kot antiskorbutik. Medicinsko je najbolj učinkovit in zdravilen način uporabe, ko regrat stisnemo v sok ali ga dodamo v zeliščni napitek. Zdravilen učinek bo zelo velik, če bomo tak sok uživali tri do štiri tedne po dve do tri jedilne žlice na dan. Iz posušenih listov in korenin je mogoče pripraviti tudi čaj, ki ga sladkamo z medom in pijemo do tri skodelice na dan. Priporočajo, da ga pijemo polagoma, po požirkih.

Najpogosteje pa si privoščimo polno skledo regratove solate z jajcem in fižolom ali krompirjem, ki jo zabelimo z dobrim oljem in kisom. Taka regratova solata je polnovreden obrok; jajce ima vse, razen vitamina C in vlaknin, ki pa so v fižolu in regratu. Zelo privlačne so še ocvrte regratove rozete v pivskem testu, vloženi regratovi popki v kisu ...

Recepti

Regratov sirup pripravimo tako, da tri do štiri prgišča regratovih cvetov prekuhamo v dveh litrih vode, precedimo in vročemu soku primešamo 1,5 kg sladkorja in sok dveh limon. To mešanico med nenehnim mešanjem kuhamo, dokler ne nastane gosta sirupasta masa. Še toplo prelijemo v patentne kozarce. Ker je ta sirup podoben medu, ga nekateri imenujejo kar regratov med, čeprav to ni, saj ga ne pridelajo čebele.

Regratova pita s slanino in skuto 

Potrebujemo: 30 dag regratovih listov, 20 dag slanine, 35 dag skute, lonček kisle smetane, 2 jajci, sol, poper, 4 dag masla, 3 dag trobentic, 1 dl sladke smetane za kuhanje. Za testo za pito: 3 jajca, 3 žlice moke, 5 dag naribanega korenčka, 1 dag soli, žlico mleka; papir za peko.

Najprej spečemo testo, ki je lahko tudi krhko. Za nadev na maslu sotiramo slanino in narezan regrat ter solimo. Skuto pretlačimo. Na testo najprej nadevamo regrat s slanino, potem skuto in vse skupaj prelijemo z legirjem, ki smo ga naredili iz kisle smetane in jajčka. Pečemo pri temperaturi 230 stopinj približno 15 minut. Namesto slanine lahko uporabimo gobe. Za omako zavremo smetano, solimo in popramo. Tik pred serviranjem omaki dodamo še trobentice.

Regratova juhica s krompirjem:

Potrebujemo: manjšo čebulo, strok česna, dobro pest regrata, 40 dag kuhanega krompirja v kosih, sol, 2 dag masti z ocvirki, 2 dl mleka, 8 dcl krompirjeve vode, muškatni orešček.

Na ocvirkih prepražimo čebulo in česen. Nato dodamo regrat in ga na hitro prepražimo. Dodamo krompir z vodo, v kateri se je kuhal, in mleko. Začinimo in dodamo muškatni orešček. Po 10 minutah vrenja jo postrežemo. Juhica je še boljša, če ji dodamo malo kisle smetane.

Frtalja z regratom in drobnjakom

Potrebujemo: 2 jajci, žlico moke, sol, šop regrata, šopek drobnjaka, 0,5 dl olivnega olja, 3 dag dimljenega sira.

Jajci razžvrkljamo in dodamo še druge sestavine ter premešamo. Spečemo na olivnem olju. Po želji lahko dodamo tudi malo mleka.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media