Lani znova znižanje razmerij med pokojninami in plačami

Dobro je vedeti | mar. '21

Kot že vrsto let smo tudi letos za marčno revijo zbrali nekatere pomembnejše statistične podatke, ki omogočajo okvirne ocene gmotnega položaja uživalcev pokojnin v preteklem letu. Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je konec decembra lani objavil podatke o gibanjih cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, sredi februarja letos pa še o gibanjih povprečne mesečne plače. Zavod pa je v Mesečnem statističnem pregledu za december 2020 (MSP) januarja letos predstavil podatke o ravni pokojnin, izplačanih v preteklem letu, skupaj še z vrsto drugih zanimivih kazalnikov o uživalcih pokojnin in drugih prejemkov, ki jih izplačuje. V tem zapisu se bomo omejili le na gibanja pokojnin.

Raven pokojnin, priznanih upravičencem ob odmeri, se v času izplačevanja praviloma spreminja takrat, ko zavod izvede njihovo uskladitev. Ta v zakonu določeni institut je namenjen ohranjanju njihove vrednosti, zato je ključnega pomena za gmotni položaj uživalcev pokojnin. V letu 2020 je zavod dvakrat izvedel uskladitev pokojnin: redno, in sicer po določbah sistemskega zakona februarja, z veljavnostjo za nazaj od 1. januarja, za 3,2 odstotka, v decembru pa še za 2 odstotka po določbah Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin. Skupno zvišanje pokojnin je tako znašalo 5,3 odstotka. Kljub temu pa je povprečna mesečna rast vseh vrst pokojnin, izplačanih v letu 2020, znova zaostala za ugotovljeno rastjo povprečne plače, izplačane za to leto.

Tabela 1: Po podatkih, objavljenih v MSP, je zavod v preteklem letu izplačal naslednje povprečne mesečne neto zneske pokojnin:

Vrsta pokojnine

Povprečni znesek v evrih

2020

2019

Starostne

688,84

657,99

Invalidske

532,16

509,75

Vdovske in družinske

429,20

411,96

V razpredelnici (Tabela 1) so zaradi mogočih medsebojnih primerjav navedena tudi mesečna povprečja iz predhodnega leta. V primerjavi z enakim mesečnim povprečjem leta 2019 je bila povprečna mesečna neto starostna pokojnina, izplačana v letu 2020, višja za 30,85 evra ali 4,7 odstotka, povprečna mesečna neto invalidska pokojnina za 22,41 evra ali 4,4 odstotka, mesečno povprečje neto vdovskih in družinskih pokojnin pa za 17,24 evra ali 4,2 odstotka.

Po začasnih podatkih Sursa, objavljenih na njegovi spletni strani 15. februarja 2021, je povprečna mesečna neto plača, izplačana za leto 2020 pri pravnih osebah, znašala 1.208,65 evra, kar je za 6,6 odstotka več od mesečnega povprečja, izplačanega v predhodnem koledarskem letu. Glede tega podatka velja opozoriti na to, da metodologija (opozorilo Urada za makroekonomske analize in razvoj), ki ureja poročanje podjetij o izplačanih plačah, določa, da podjetja poročajo o številu prejemnikov plač in višini izplačanih plač samo v višini, ki je izplačana iz sredstev delodajalca. O podatkih o delu (ali celoti) plač, ki niso prejele izplačila nadomestila plače v breme delodajalca, ampak v breme države, pa ne. To seveda lahko zmanjšuje prikazano maso izplačanih plač ali število prejemnikov plač. Zato so skupni dejanski prejemki in dohodki zaposlenih za subvencije države višji od poročane mase plač (izplačane od delodajalcev).

Gibanja v obdobju veljavnosti ZPIZ-2

Da bi bili bralci seznanjeni s spremembami, ki so nastale v času veljavnosti ZPIZ-2, v gibanjih povprečnih mesečnih neto plač, povprečnih mesečnih neto starostnih pokojnin in povprečnih cen življenjskih potrebščin, izraženih v indeksih po posameznih koledarskih letih, kar omogoča ocenjevanje gmotnega položaja uživalcev pokojnin v tem času, smo izdelali razpredelnico (Tabela 2).

Tabela 2 

Leto

Indeksi rasti v obdobju januar—december

Povprečna

Starostna

Življenjske

plača

pokojnina

potrebščine

2013

100,6

100,1

101,8

2014

100,8

99,6

100,2

2015

100,4

99,4

99,5

2016

101,7

100,5

99,9

2017

103,1

101,5

101,4

2018

102,9

103,0

101,7

2019

103,7

103,0

101,6

2020

106,6[1]

104,7

99,9

[1] Začasen podatek 

Iz razpredelnice (Tabela 2) je razvidno, da so se po statističnih podatkih Sursa in zavoda ravni povprečne mesečne neto plače iz leta v leto povečevale. Takšna gibanja ne veljajo za spremembe na ravni povprečne neto starostne pokojnine! V začetku veljavnosti ZPIZ-2, to je leta 2013, se je sicer njeno povprečje v primerjavi s predhodnim letom za malenkost zvišalo, v naslednjih dveh letih pa je sledilo zniževanje. Od leta 2016 naprej opažamo rast, ki je občutnejša zadnji dve leti. Njihova rast pa je razen leta 2018 zaostajala za rastjo povprečnih mesečnih neto plač.

Zakonska ureditev usklajevanja, uveljavljena z ZPIZ-2, veže višino odstotka vsakoletne redne uskladitve pokojnin na določena dela povečanja cen življenjskih potrebščin in bruto plač, dosežena v predhodnem koledarskem letu.

Povečanje cen življenjskih potrebščin v posameznem koledarskem letu pa ni pomembno samo zaradi določanja višine odstotka redne uskladitve pokojnin, ampak tudi omogoča ugotavljanje realne vrednosti tako povprečnih neto plač kot tudi povprečnih pokojnin. Če je njihova rast v posameznem koledarskem letu višja od rasti povprečnih neto plač ali povprečnih neto pokojnin, to pomeni, da se je njihova realna vrednost znižala, v nasprotnem primeru pa se je povečala ali ostala nespremenjena ob izenačenih stopnjah rasti. Podatek o realni vrednosti obeh prejemkov je nedvomno koristen za ocenjevanje gmotnega položaja zaposlenih in upokojencev. Zato prikazana razpredelnica obsega vse tri vrste statističnih podatkov. Iz nje izhaja, da se je vrednost povprečne mesečne neto plače realno znižala le v letu 2013, medtem ko se je realna vrednost povprečne mesečne neto starostne pokojnine zniževala do leta 2015, nato pa izboljševala, najbolj v preteklem letu.

Takšne razmere so predvsem posledica dejstva, da rednih uskladitev pokojnin, zahtevanih v sistemskem zakonu, vse do leta 2017 sploh ni bilo. Do tedaj izvedene (redke) uskladitve pa so temeljile na zakonih o izvrševanju državnega proračuna, veljavnih v posameznem koledarskem letu.

Višina razmerij v času veljavnosti ZPIZ-2

Razhajanja v medsebojnih stopnjah rasti povprečne mesečne neto plače in povprečnih mesečnih neto pokojnin v posameznih koledarskih letih se neposredno odražajo v razmerjih med njimi. Njihova višina se je tako v preteklih obdobjih kot tudi zdaj štela za enega od najpomembnejših kriterijev za ocenjevanje gmotnega položaja uživalcev pokojnin. Zvišanje razmerja med povprečno neto pokojnino in povprečno neto plačo od doseženega v predhodnem koledarskem letu pomeni izboljšavo, obratno pa znižanje, poslabšanje siceršnje vrednosti pokojnin v primerjavi z vrednostjo plač.

Ker so se tudi v preteklem letu vsa razmerja med povprečnimi neto pokojninami in povprečno neto plačo znova znižala, lahko s tem kazalnikom ugotavljamo, da se je gmotni položaj uživalcev pokojnin znova nekoliko poslabšal. Ta ugotovitev pa velja za celotno obdobje veljavnosti ZPIZ-2, razen leta 2018.

Kolikšna so bila razmerja v tem obdobju, prikazujemo v razpredelnici (Tabela 3).

Tabela 3

Leto

Razmerje: povp. plača/povp. pokoj. v %

Starostna

Invalidska

Vdov./Druž.

2012

62,1

48,5

40,3

2013

61,7

47,9

39,1

2014*

60,8

47,1

38,6

2015*

60,2

46,6

38,1

2016*

59,5

46,0

37,6

2017

58,4

45,2

36,8

2018

58,5

45,4

36,7

2019

58,0

45,0

36,3

2020

57,0

44,0

35,5

* Novembra 2015 je Surs spremenil vir podatkov o izplačanih plačah za zaposlene osebe v javnem sektorju (ISPAP), ki vpliva na višino povprečne plače. Razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečno plačo za leto 2014 upoštevajo za to leto objavljen primerljiv podatek, ki ga je objavil Surs.

Zniževanje razmerij vpliva na zmanjševanje vrednosti povprečnih mesečnih neto pokojnin glede na vrednost povprečnih mesečnih neto plač, poviševanje pa njihovo izboljšanje.

Zniževanje razmerij v času veljavnosti ZPIZ-2 lahko deloma pripišemo spremembam pri odmeri pokojnin, uveljavljenih s tem zakonom, deloma pa omejitvam ter celo onemogočanju rednega usklajevanja pokojnin. To pa je nujno za ohranjanje njihove vrednosti, določeni ob odmeri, tudi v obdobju njihovega izplačevanja.

Višina pokojnin brez sorazmernih delov

Statistični podatki o povprečnih mesečnih zneskih pokojnin, razvidni iz prve razpredelnice v tem prispevku, vključujejo tudi izplačila njihovih sorazmernih delov. Kot izhaja že iz njihovega imena, take pokojnine predstavljajo le določeni del pripadajoče pokojnine, ki bi jo upravičenec pridobil, če bi bila odmerjena za skupno pokojninsko dobo. Sorazmerni del pokojnine je odvisen od dolžine dopolnjene pokojninske dobe, prebite v zavarovanju v Sloveniji. Tak znesek je zato vedno nižji od pokojnine. Njen uživalec je lahko že upravičen do drugega ali drugih sorazmernih delov pokojnin ali pa nanje še čaka do izpolnitve pogojev za pridobitev pravic. Višina le-teh pa je ali bo odvisna od držav, v katerih je dopolnil preostalo pokojninsko dobo. Glede na navedeno sorazmerni del slovenske pokojnine ne more biti merilo za oceno gmotnega položaja njihovih prejemnikov.

Zaradi teh razlogov statistični podatek o povprečni pokojnini, ki vključuje tudi sorazmerne dele, ni najbolj objektiven kazalnik gmotnega položaja prejemnikov pokojnin v državi. Dejstvo je, da ti prejemniki pokojnin že lahko uživajo ali pa bodo uživali tudi celotno, del ali dele tujih pokojnin. Zato je lahko njihov skromni gmotni položaj, gledan le skozi njen sorazmerni del slovenske pokojnine, dejansko povsem drugačen.

V MSP so na voljo tudi statistični podatki o povprečnih slovenskih pokojninah brez prištetih izplačil sorazmernih delov. Povprečje teh pokojnin je razumljivo višje. Povprečna mesečna neto starostna pokojnina brez prejemnikov sorazmernih delov je znašala v preteklem letu 776,54 evra, kar je za 87,70 evra ali 12,7 odstotka več od povprečja vseh starostnih pokojnin. Povprečna mesečna neto invalidska pokojnina je znašala 584,81 evra, kar je za 52,65 evra ali 9,9 odstotka več, povprečna vdovska in družinska pokojnina pa 502,59 evra, kar je za 73,39 evra ali 17,1 odstotka več od skupnega povprečja teh pokojnin skupaj z njihovimi sorazmernimi deli.

Višino bruto starostnih in vseh pokojnin brez uživalcev sorazmernih delov, izplačanih v decembru lani, prikazano v MSP, smo strnili v razpredelnici (Tabela 4).

Tabela 4

Pokojnine v evrih

Starostne pokojnine

Vse pokojnine

Število

Delež

Število

Delež

 

 

Do 500,00

43.934

11,41

105.429

20,24

500,01

 -

800,00

198.802

51,61

253.041

48,58

800,01

 -

1.100,00

88.841

23,07

102.567

19,69

1.100,01

 -

1.400,00

28.895

7,50

33.018

6,34

1.400,01

 -

1.700,00

11.017

2,86

12.619

2,42

1.700,01

 -

1.900,00

4.446

1,15

4.688

0,90

         1.900,01

-      

2.000,00

2.171

0,56

2.273

0,44

nad 2.000,00

 

 

7.064

1,83

7.190

1,83

Skupaj

 

 

385.170

100,00

520.825

100,00

V primerjavi z enakimi razporeditvami v preteklem letu so razumljivo nastale določene spremembe v strukturi prejemnikov predvsem zaradi izvedenih uskladitev pokojnin, deloma pa tudi sprememb v samem številu prejemnikov. Tako so se zmanjšali deleži prejemnikov pokojnin do 1.100 evrov, povečali pa tisti nad navedenim zneskom.

Na ugodnejši gmotni položaj prejemnikov pokojnin, nižjih od 700 evrov, pa sta v preteklem letu pomembno vplivali izplačili enkratnega solidarnostnega dodatka v aprilu in letnih dodatkov v juniju 2020. Ti prejemki so v nekaterih primerih lahko presegli znesek izplačane pokojnine upravičenca.

Še nekaj statističnih podatkov

Za popolnejši prikaz gmotnega položaja uživalcev pokojnin navajamo še nekatere statistične podatke, ki prav tako omogočajo njegovo vrednotenje.

Lani uveljavljena povprečna mesečna neto starostna pokojnina, odmerjena za pokojninsko dobo 40 let ali več, je znašala 872,29 evra. To je za 3,8 odstotka več od tovrstne pokojnine, uveljavljene v preteklem letu.

Glede na predhodno leto se je nekoliko izboljšala raven na novo uveljavljenih starostnih pokojnin. Njihovo mesečno povprečje je po začasnih podatkih znašalo za 747,49 evra ali 3,8 odstotka več od njihovega povprečja v letu 2019.

Najnižja zagotovljena predčasna, starostna ali invalidska pokojnina, ki je sicer enaka starostni pokojnini moškega, odmerjeni za 15 let zavarovalne dobe od najnižje pokojninske osnove, je decembra lani znašala 246,45 evra. Zagotovljena starostna ali invalidska pokojnina, odmerjena za pokojninsko dobo v enaki višini, kot je določena dolžina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri nižji starosti, pa je decembra lani znašala 566,88 evra. Najvišja neto izplačana pokojnina je v tem mesecu znašala 3.078,98 evra. Na njeno višino so poleg bistveno daljše dopolnjene pokojninske dobe, zaradi katere je bil odstotek za njeno odmero višji, vplivale tudi zakonsko določene spodbude, namenjene uživalcem starostnih pokojnin, če odložijo njeno uveljavitev na čas po izpolnitvi pogojev za njeno pridobitev.

Omenjamo še dva zanimiva statistična podatka. Gre za višino povprečnega zneska 40 odstotkov starostne pokojnine, ki je znašal 372,15 evra, medtem ko je znesek 20 odstotkov predčasne pokojnine znašal 195,29 evra. Obe pravici sta namenjeni spodbujanju odlaganja uveljavljanja teh pokojnin po izpolnitvi pogojev za njihovo pridobitev. Zanimiv je tudi podatek o višini povprečnega dela vdovske pokojnine. Ta je lani znašal 70,02 evra, kar je za 4,6 odstotka več kot v letu 2019. Število prejemnikov vseh treh vrst teh pokojnin se povečuje.

V preteklem letu so se kljub dvema uskladitvama pokojnin razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečnimi plačami znova znižala, kar kaže na poslabšanje gmotnega položaja prejemnikov. Kolikšna bi ta dejansko bila, če bi bile gospodarske razmere v državi normalne, seveda ni mogoče napovedati. Dejstvo pa je, da se mora gmotnemu položaju prejemnikov pokojnin tudi v takih razmerah nameniti sistemsko določena pozornost, torej ne le enkratni ukrepi.

Jože Kuhelj


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media