Krčne žile so znak venskega popuščanja

Dobro počutje | apr. '21

Krčne žile mnoge ljudi motijo zaradi videza, a bolj bi nas morale skrbeti zaradi zdravja, saj so lahko eden izmed znakov kroničnega venskega popuščanja. Razširjene vene je pametno odstraniti – to so znali že Rimljani. Operativni metodi so se v zadnjem stoletju pridružile še druge, zlasti dobrodošla sta laser, ki ga dermatovenerologi, flebologi, angiologi in žilni kirurgi uporabljajo že skoraj 20 let, in radiofrekvenca, ki je učinkovita in varna, a nekoliko dražja. 

Ker med laiki pogosto prihaja do napačnega razumevanja, naj najprej razjasnimo, kaj je kronična venska bolezen in kaj kronično vensko popuščanje. Kronična venska bolezen zajema vse stopnje bolezni (od teleangiektazij – bolnice in bolniki jim rečejo kar kapilare, varic in otekanja do kožnih sprememb z razjedo), kronično vensko popuščanje pa napredovale stopnje bolezni, stalno otekanje in kožne spremembe z razjedo, pojasnjuje asist. Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., spec. derm. z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. »Prvi znak venske bolezni so vidne teleangiektazije in razširjene vene – varice. Vene se razširijo zaradi povečanega tlaka, ki je najpogosteje posledica motenega delovanja venskih zaklopk. Zaradi tega pride do nastanka povratnega toka v venah, pri čemer se tlak še poveča. Posledica so razširjene in zvijugane vene. Bolniki imajo težke in utrujene noge, nekateri tudi krče. Bolečine se stopnjujejo pri dolgotrajnem stanju in sedenju, običajno se umirijo po počitku. V napredovali obliki bolezni, ko pride do venskega popuščanja, se bolečinam pridružijo otekanje goleni in spremembe na koži, kot so hiperpigmentacije, vnetje (hipostazični dermatitis), v skrajnem primeru nastane venska golenja razjeda. Ta se najpogosteje pojavi ob notranjem gležnju. V razširjenih povrhnjih venah lahko pride tudi do nastanka venskega strdka – tromboflebitisa.«

 Bolnikom s kronično vensko boleznijo nekatere ukrepe, na primer nefarmakološke, kot so razgibavanje, hoja, venoaktivna zdravila in kompresija s povoji ali preventivnimi nogavicami, lahko priporoča tudi družinski zdravnik, poudarja sogovornica. »Bolniki, ki imajo težave (bolečine, otekanje itd.), pa si vsekakor zaslužijo pregled pri flebologu, kamor jih napoti izbrani zdravnik, če presodi, da bo potrebno invazivno zdravljenje.« Po podatkih, ki so objavljeni na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je na prvi flebološki pregled s stopnjo nujnosti redno treba najdlje čakati v Ljubljani (Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana) in Škofji Loki (zdravstveni dom).

Čudežne rešitve ni!

»Na flebološkem pregledu bolnika pregledamo v stoječem in ležečem položaju, ocenimo stopnjo venske bolezni, preverimo arterijsko prekrvavitev okončin in opredelimo morebitne kožne spremembe. Običajno opravimo merjenje obratnega toka z ročnim doplerskim merilcem pretoka. V sklopu obravnave venske bolezni, predvsem če je predvidena kakršna koli invazivna terapija, pogosto naredimo barvni ultrazvok ven. Na podlagi teh preiskav se odločimo za ustrezno zdravljenje.« Sogovornica pregled in zdravljenje svetuje vsem, ki imajo težave – razširjene vene, otekanje, bolečine. Ker se pogosto pojavijo v nosečnosti, pregled priporoča tudi nosečnicam, še posebej tistim, ki imajo vensko bolezen v družini.

Zdravljenje venske bolezni je odvisno od njene stopnje. Teleangiektazije in manjše retikularne varice, velike do nekaj milimetrov, je mogoče odstraniti s skleroterapijo in žilnim laserjem, ki deluje prek kože, pojasnjuje zdravnica. »Pri venskem popuščanju pa je potrebno operativno zdravljenje, ki se lahko izvede klasično kirurško ali z eno od znotrajžilnih metod. Med te metode spadajo endovenska laserska ablacija, ablacija z radiofrekvenco, nekaj časa je bila v uporabi tudi ablacija s paro, obstaja pa tudi možnost zaprtja obolelih ven s cianoakrilatnim lepilom.«

Eden najpomembnejših načinov zdravljenja venske bolezni in preprečevanja njenih zapletov je kompresija, povijanje z elastičnimi povoji ali nošenje medicinskih kompresijskih nogavic, poudarja Aleksandra Bergant Suhodolčan. »Zunanja kompresija je temelj konservativnega zdravljenja kronične venske bolezni, hkrati pa je vključena tudi pri drugih metodah zdravljenja.« Poleg omenjenih posegov bolnikom z vensko boleznijo svetujejo jemanje venoaktivnih zdravil, ki vsebujejo flavonoide in delujejo predvsem na simptome in znake, kot so bolečina, težke noge in otekanje. »Po posegu priporočamo nadaljevanje kompresije po navodilih izbranega zdravnika, ob tem pa tudi vsakodnevno razgibavanje in hojo.«

Po končanem zdravljenju so kontrolni pregledi potrebni samo, če se pojavijo novi simptomi in znaki, na primer ponovno otekanje, bolečine, nove varice, pojasnjuje dermatovenerologinja. »Vsekakor naj poudarim, da čudežne kreme ali tabletke, ki bi krčne žile enostavno izbrisale, žal ne obstajajo, zato svetujemo, naj bolniki ne nasedajo zavajajočim reklamam, temveč se o svojih težavah posvetujejo z zdravnikom.«

Kaj pa preventiva?

Dejavniki tveganja za razvoj venske bolezni so ženski spol, številne nosečnosti, debelost, stoječe delo, pozitivna družinska anamneza, prebolela globoka venska tromboza in nekateri drugi. Po besedah Aleksandre Bergant Suhodolčan ima eno izmed oblik kronične venske bolezni od deset do 50 odstotkov odraslih moških in kar od 50 do 60 odstotkov odraslih žensk. »Napredovale oblike z otekanjem, kožnimi spremembami, razjedo pa ima do deset odstotkov populacije, medtem ko ima aktivno vensko razjedo približno odstotek starejših od 60 let. Pojavnost kronične venske bolezni se viša s starostjo.«

Proti temu, kar smo podedovali od svojih prednikov (nagnjenost k bolezni, spol), ne moremo storiti ničesar, lahko pa vplivamo na druge dejavnike in tako marsikaj naredimo tudi za zdravje svojih ven. »Bolnikom svetujemo uporabo kompresije s kompresijskimi nogavicami ali povoji. Priporočamo športe, pri katerih pride do aktivacije mišične črpalke na goleni, to so na primer hoja, kolesarjenje, plavanje, tek po mehki podlagi. Odsvetujemo dolgotrajno sedenje ali stanje, če se temu ne morejo izogniti, naj večkrat dnevno poskrbijo za razgibavanje, za stopalne vaje. Prav tako odsvetujemo prekomerno gretje nog, kopanje v vročih bazenih, uporabo savn itd.«

Kompresija

Temelj zdravljenja kronične venske bolezni je kompresija. Ko opazimo prve težave ali preventivno, če imamo več dejavnikov tveganja za nastanek venske bolezni, kupimo preventivne kompresijske nogavice. Ob hujših težavah pa je potrebna višja kompresija z elastičnimi povoji ali medicinskimi kompresijskimi nogavicami, prilagojena konkretnemu bolniku, o čemer pa mora presoditi specialist. Dermatovenerologinja svetuje: »Namesto za kompresijo z elastičnimi povoji se pogosto odločamo za kompresijske nogavice, ker so bolj praktične in estetske, obenem pa je pritisk pod nogavico, ki je odvisen od stopnje kompresije, točno določen in izbran glede na stopnjo bolezni. Medicinske kompresijske nogavice obsegajo štiri stopnje, predpiše oziroma svetuje jih specialist; za vsakega posameznika je treba opraviti meritve, ki jih običajno izvedejo v specializiranih trgovinah z medicinskimi pripomočki. Svetujemo, da se meritve opravijo, ko okončina ni otekla, na primer zjutraj, nanje naj se bolniki odpravijo s povitimi nogami. Kompresijske nogavice si bolniki oblečejo zjutraj, jih nosijo ves dan in snamejo zvečer ali pred počitkom, če ta traja več kot pol ure. Za lažje obuvanje kompresijskih nogavic je na voljo več pripomočkov.«

Besedilo: Natalija Mljač, fotografija: Shutterstock