Ko si starejši, delaš obračune s samim seboj

Zgodbe | apr. '21

Darinka Kozinc

Darinka Kozinc je ženska mnogih talentov. Na Goriškem jo marsikdo pozna kot nekdanjo ravnateljico Srednje lesarske šole v Novi Gorici, bila je tudi novogoriška podžupanja in mestna svetnica, predsedovala je Društvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink, njen pisateljski opus pa se je do zdaj raztegnil že na trideset izdanih samostojnih del, k čemur je treba dodati še nekaj prevodov in sodelovanje pri nekaterih monografijah.  

Tudi kot upokojenka ne miruje. »Nikoli se nisem posebno podrejala stereotipom in moje mnenje je, da ne bi smeli v nobenem življenjskem obdobju omejevati ali zavirati ustvarjalnosti, prej nasprotno,« pravi. V svojih knjigah je velikokrat obravnavala aleksandrizem in tako slovenski javnosti pomagala razumeti fenomen, o katerem se še pred desetletji sploh ni govorilo. »Aleksandrinke so tudi del mojega otroštva, saj je bilo v naši hiši veliko govora o dediščini po dveh premožnih pratetah, živečih v Kairu. Pred kratkim umrla Dorica Makuc je bila prva, ki jih je predstavila tako v dokumentarcu kot v knjigi. Snovi je ogromno, saj je vsaka aleksandrinka živela svojo zgodbo,« poudarja sogovornica.

Zgodbe prevajajo celo v arabščino

Drobce njenih zgodb je Darinka Kozinc ujela že doma, še več v Prvačini, od koder je prihajalo največ aleksandrink, in pri šolskih sestrah v Aleksandriji. »Posamične zgodbe o aleksandrinkah so izhajale v srbščini, v Banjaluki, nekaj tudi v nemščini, knjigo Les Goriciennes so prevedli v angleščino, zdaj se pripravlja prevod v arabščino, menda se obe knjigi prevajata v italijanščino … Les Goriciennes so tudi posneli za RAI, ubesedila jih je odlična igralka Anna Faccini,« pove sogovornica, ki je napisala celo knjigo za otroke z naslovom Pravili so jim aleksandrinke. »Knjigo je ilustrirala Anna Törrönen, magistrica slikarstva, ki živi na Švedskem in je po očetu Slovenka. Razmišlja, da bi knjigo prevedla v švedščino. Na tak način gredo naše aleksandrinke v svet,« poudarja avtorica slikanice, ki je za otroke veliko pisala. Najprej za reviji Ciciban in Cicido, nato še za Mladi rod in za radio Trst A.

Nadvse aktivna je Darinka Kozinc tudi pri Društvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink, ki je po njenih besedah v šestnajstih letih obstoja opravilo veliko dela. »Eno je bilo seznaniti javnost s to tematiko z razstavami in pogovori, drugo pa je bilo 'čiščenje' ran, še zlasti pri najbolj prizadetih – otrocih aleksandrink. Nadaljevalo se je z raziskavami, popisi, zbiranjem gradiva in vzpostavitvijo muzejske zbirke v Prvačini ter z odkupom hiše, ki zdaj čaka na prenovo. Muzej aleksandrink je zelo dobro obiskan, članice dramske skupine Društva žena Prvačina navdušujejo obiskovalce z igranimi prizori, ki slonijo na resničnih dogodkih. Pred epidemijo koronavirusa je obisk muzeja že presegal naše zmogljivosti, kajti vse delo in vodenje opravljamo članice društva prostovoljno,« poudarja Darinka Kozinc. Glavni cilj društva je vzpostaviti osrednji muzej aleksandrik v spodnji Vipavski dolini ter nadaljevati raziskave in sodelovanje z ustanovami, ki delujejo na tem področju. »Društvo se tudi trudi, da bi ohranilo nekatere slovenske sledi v Egiptu, med katere zagotovo spadajo azil šolskih sester v Aleksandriji in slovenski grobovi. Za zdaj sta v Egiptu postavljeni dve spominski plošči,« pojasnjuje sogovornica.

Načrtov ne zmanjka

V svojih zadnjih delih se je lotila drugih tem, na primer fašizma na Primorskem v knjigi Dolge sence fašizma, nekoliko lahkotnejše zgodbe pa so pred kratkim izšle pod naslovom Dobiva se v Maxiju. To knjigo je posvetila literarnemu uredniku Antene Albertu Paplerju. »Ko si starejši, delaš obračune s samim seboj,« je prepričana pisateljica, ki ima za letos kar precej načrtov. »Tik pred izidom je obsežnejša pravljica o deželi Virožava, kjer so virusi doma, v pripravi je tudi zgodbica z naslovom Kdo je pazil babico, ko je bila majhna? Izdelavo ilustracij je založnik zaupal kar meni, saj sem do zdaj ilustrirala sedem svojih slikanic. Za RAI so posneli nekaj mojih pravljic in jih bodo letos predvajali, treba bo skrbeti za nadaljevanje, v 'kosih' imam mladinski roman, razmišljam o ureditvi pesniške zbirke. V septembru je predvidena predstavitev prevoda Aleksandrink v Egiptu, december je rezerviran za Prago, toda prihodnost je precej nepredvidljiva,« priznava sogovornica, ki je od nekdaj dejavna na različnih področjih.

In od kod črpa vso energijo? »Imam srečo, podedovala sem mamino življenjsko moč in na neki način mi je uspelo ujeti ravnovesje med družino in poklicnim napredovanjem. Ko sta bila otroka še majhna, sem dajala prednost družini, potem pa sem si lahko ob pomoči moža dala duška v službi na vodilnem mestu, tudi v lokalni politiki in ne nazadnje na podiplomskem študiju. Vedno me je zanimalo veliko stvari, in ko sem zamenjala področje delovanja, je bilo, kot bi šla na počitnice,« zatrjuje. Ali je bila zato upokojitev zanjo vsaj nekoliko stresna? »Na neki način sem samo zamenjala delovno področje: prišli so vnuki, hčerka ima zahteven poklic in ji je treba priskočiti na pomoč, pomagam tudi mami, ki kljub visoki starosti še vedno skrbi zase in za vrt,« pove. Po upokojitvi je prevzela še predsedovanje Krajevne skupnosti Solkan, že dolgo sedi v uredniškem odboru lokalnega časopisa, po profesiji sodeluje v Konzorciju za les severne Primorske, vodi Goriški literarni klub Govorica, je članica nadzornega odbora Književnikov severne Primorske in nadzornega odbora mednarodnega odbora slovenske sekcije za mladinsko književnost IBBY, pa še kaj bi se našlo. »Prav tako skrbim za telesno aktivnost, telovadim, hodim, kolesarim, obdelujem vrt, skrbim za sadno drevje, obiskujem jezikovne tečaje … Če le lahko, jo z možem mahneva v Istro, kjer smo si ustvarili delček doma. In mogoče bom celo nadaljevala študij,« razmišlja Darinka Kozinc.

Katja Željan, foto: osebni arhiv


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media