Zastava naj svobodno plapola

apr. '21

Pravilno razporejene zastave na balkonu.

Zastava je najpogosteje uporabljani simbol države. Med več tisoč zbranimi posnetki namestitev zastav ter zastavic držav in zvez sveta žal negativno izstopajo tiste, uporabljane v Sloveniji, ali tiste, ki predstavljajo našo državo na različnih srečanjih. Pa bomo letos praznovali že trideseto obletnico razglasitve samostojne Republike Slovenije.

Pred nami je šest prazničnih dni, ko lahko izkažemo pravilno in spoštljivo ravnanje z zastavo Republike Slovenije. Ob njej pa tudi s slovensko narodno zastavo in tudi zastavo Evropske unije. Čez nekaj dni bo v spomin na 7. april 1848 dan slovenske zastave v Geossu, nato že uveljavljena praznika 27. april in 1. maj, skoraj spregledan dan Evrope 9. maja in še premalo spoštovan dan Primoža Trubarja 7. junija, ki sicer ni dela prost dan. Kot višek tega obdobja pa je dan državnosti 25. junija. Verjetno ste zaznali, da take dneve imenujemo praznik Slovenije in ne le državni praznik. Zakaj? Pri spremljanju tujih televizijskih programov lahko zasledite, da prav vsakega, ki javno nastopa na katerem koli področju, poimenujejo po njegovi nacionalnosti. Le pri nas so »naši« ali pa »državni«. Tu smo pri začetku tematike. Po utemeljitvi dr. Tineta Hribarja smo od Trubarja naprej, ki je bil s številnimi reformatorji utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika, narod. Poznavalci trdijo, da med prvimi v Evropi. Od 25. junija leta 1991 pa smo nacija, ker imamo svojo državo, Republiko Slovenijo. Kot nacija smo Slovenci in po nas se imenuje naša država. Govorimo in pojemo pa v slovenščini. To nima nobene povezave z nacionalizmom.

SLO, SI ali SVN?

Le take smejo biti namizne zastavice.

Ko tega ali onega pobaramo, ali ve, s katerimi dvo- ali tričrkovnimi oznakami je na izdelkih označena Slovenija, v večini primerov odgovorijo, da s SLO. Pa ni. Mednarodna organizacija nam je aprila 1994 v Parizu po ISO 3166 določila kratici SI in SVN, izhajajoč iz zapisa imena naše države v francoščini. Po tem standardu pri opredelitvi držav dejansko posluje ves svet. V 15 letih naj bi se poslovili od kratice SLO, a po vstopu v Evropsko unijo smo določili, naj ostane SLO še naprej, in se tako izognili stroškom. Postali smo unikatna država med tistimi, ki so nastale v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in kasneje. Pa so nekatere tudi po večkrat zamenjale ime in označevalni kratici ISO. Nas pa spremljajo v tujino SI na osebni izkaznici, SVN v potnem listu in SLO na vozilu.

Glede grba Republike Slovenije kot temeljnem simbolu naj poudarimo, da na nobeni zastavi ne sme ležati. Nismo prepričani, da bi bilo prav, da bi ga na zastavi obračali za 90 stopinj. Zastave ne smejo nikdar viseti navpično z droga ali jambora z ročice ali prečke. Tako nameščene so vklenjena ob drog ali jambor ali pa celo križane. Zastavi mora biti vendar omogočeno, da svobodno plapola.

Nobeno mednarodno delo o zastavah ne prikazuje navpično nameščenih zastav. Navpično je obešeno le bandero, ki ga imajo v cerkvi in nekatera društva ter folklorne skupine. Narejeno je v enem izvodu ter pripeto na vodoravno prečko, ta pa je nameščena na navpični drog. Nosijo ga navpično. Prapor imajo skoraj vsa društva in tudi Slovenska vojska. Na navpični drog, ki je zaključen z dogovorjenim simbolom, je pripet enako kot zastava na levo stranico njegove rute. Če jo z desno roko raztegnemo, vidimo njegovo podobo in napis, ki med nošnjo potekata vodoravno. Največkrat ga nosijo tako, da ga zaradi dolžine droga in teže naslonijo na ramo ali pa v posebnih tokih pred seboj. Pri upokojenskih in tudi nekaterih drugih društvih smo opazili, da bandero namestijo kar na drog za prapor, kar pa je primerno le za hranjenje v društveni vitrini.

 Le zlikane zastave živih barv

Mornarski način obešanja zastav

Podobo zastave Republike Slovenije, na kateri barve potekajo vodoravno od zgoraj navzdol: bela, modra, rdeča, in z grbom Slovenije na njeni prvi četrtini levo od droga, je določila skupščina Republike Slovenije 24. junija leta 1991, prvi pa smo jo uporabili dva dni kasneje.  Pri nas imajo status narodne skupnosti Italijani in Madžari na obmejnem območju, romska skupnost pa ima tudi opredeljen položaj in posebne pravice. Lahko uporabljajo svoje narodne simbole, a skupaj s simboli Slovenije. Zastava Evropske unije izkazuje naše članstvo v njej, a je manj vredna od zastave Republike Slovenije, zato je ne smemo uporabljati samostojno. Slovenski rojaki, ki živijo v Italiji, Avstriji, Madžarski, v državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije ter drugje po svetu, kjer se opredeljujejo kot del slovenskega naroda se lahko predstavljajo z narodno zastavo – tribarvnico, če pa predstavljajo Slovenijo, pa tudi z zastavo Slovenije, tribarvnico z grbom.

Zastave smemo le s privezovanjem, pripenjanjem ali na mornarski način namestiti na drog, ki je pod kotom 45 do 90 stopinj postavljen v nosilec in mora imeti zaključek. Če nima zaključka, je to palica ali cev in ne izraža potrebnega spoštovanja do simbola. Prav tako bi morali pospraviti že hudo obledele, zmečkane ali natrgane zastave z zgradb. Na drogu sme biti nameščena le zastava, ki je polnih barv, nepoškodovana, zlikana in pravilne širine in sorazmerne dolžine. Široka sme biti eno enoto, dolga pa dve. V primeru slovenske narodne zastave in zastave Republike Slovenije je to v razmerju 1 : 2, na primer 75 : 150 cm ali 90 : 180 cm, s 25 oziroma 30 cm visokim grbom. 

Po naši oceni je v uporabi več kot dve tretjini neprimernih zastav Slovenije. Uporabljajo jih tako posamezniki kot lokalne skupnosti z vsemi organizacijami in država s svojimi institucijami. Kdaj bo drugače? Ko se bodo odgovorni hoteli redno poučevati o tem in ko bodo vse nadzorne službe opravljale svoje naloge.

Zaključimo s himno Republike Slovenije, skladbo Stanka Premrla na besedilo sedme kitice pesmi Zdravica/Zdravljica dr. Franceta Prešerna. Smiselno bi jo bilo vsebinsko in časovno podaljšati za drugo in četrto kitico pesmi, da bi dobili v dobrih dveh minutah zvočno nacionalno in vsebinsko polno sporočilno celoto.

Besedilo in fotografije: Stanislav Jesenovec


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media