Kaj berete?
Anketa
Sogovornike smo povprašali, ali berejo le klasične knjige ali so se že spoprijateljili z bralniki.
Metka Grebenc, profesorica športne vzgoje, Drenov Grič: »V današnjem času je internet nujen in pomemben pripomoček pri delu. Če želiš hitro priti do informacij, je zelo uporaben. Včasih se mi celo zdi, da že izpodriva klasične tiskane medije, a menim, da jih še nekaj časa ne bo izpodrinil. Raje kot elektronsko knjigo v roke vzamem resnično knjigo. Vonj knjige, šumenje in otip listov ter dotik platnic je čar, ki nikoli ne bo minil. Poznam kar nekaj ljudi, ki enako uživajo v čarobnem vonju klasično tiskane knjige. Računalnik je kot robot, ki nima 'duše'.«
Darka Solce, upokojena komercialistka, Ljubljana: »V času epidemije koronavirusa je branje knjig še bolj prevladovalo. Z užitkom sem prebrala Virus Tadeja Goloba. Ob branju sem si osebe lahko živo predstavljala, saj sem že prej gledala TV-nanizanko, posneto po eni od njegovih knjig. Za bolj poglobljeno branje pa priporočam knjigo Štirideset pravil ljubezni avtorice Elif Shafak, v kateri nam skozi dve zgodbi predstavi različne ljubezni in sporoča, da brez nje ni polnega življenja.«
Julijana Turnšek Heij, profesorica angleščine, Obrh pri Dragatušu: »V zadnjih letih otroci v šoli skoraj ne berejo več oziroma berejo le to, kar je potrebno za šolo in bralno značko, kar me žalosti. Pouk angleščine sem prilagodila tako, da jim berem knjige, primerne njihovi stopnji. Tako jih za krajši čas pritegnem k samostojnemu branju. Ker imam manj časa kot nekoč, sem se lotila knjig, ki sem jih že prebrala, tako lahko kadar koli prekinem branje.«
Metka Renko, upokojena profesorica biokemije, Ljubljana: »Lani sem prebrala devet knjig, večino sem dobila od nečakinje, nekaj pa sem si jih izposodila v e-knjižnici. Na tablici imam naložen program Biblios. Včasih se zgodi, da ne vem, kaj bi brala, in pogledam, kaj je na voljo v e-knjižnici. Če si mi zdi vsebina zanimiva, si jo naložim na tablico in jo preberem, sicer jo izbrišem. Vsak dan preberem tudi digitalno Delo. Vsak mesec preberem reviji Vzajemnost in Naša žena, na kateri sem naročena.«
Karolina Jarc, magistra znanosti, Drenov Grič: »Listam po strokovnih priročnikih, ustavim se pri posameznih člankih v revijah Naša žena, Vzajemnost, History, Rože in vrt, Vzgoja in izobraževanje in drugih. Za dnevne novice uporabim elektronske medije. Posebej uživam, ko ob sobotnem zajtrku berem Delo. Za moje zadovoljstvo pa mi ostajajo leposlovje, biografska dela, potopisi, včasih sežem tudi po zgodovinskih literarnih izdajah, a nikoli v elektronski obliki.«
Tina Ažman, terapevtka Bownove tehnike, Ljubljana: »Moja strast so potovanja, zato večkrat vzamem v roke kakšno knjigo o drugih kulturah, še posebej o afriški in kubanski. Večinoma berem literaturo s področja svojega terapevtskega dela. V prostem času pa kaj o osebnostni rasti in medsebojnih odnosih. Med epidemijo sem razmišljala o smislu našega tukajšnjega bivanja in o tem, kdo smo. V knjigah sem našla načine, kako se umiriti in razumeti dogajanja okoli nas.«
Zoja Gris, devetošolka, Šentjakob pri Ljubljani: »Pogrešam obisk knjižnice, kjer rada brskam po policah na oddelku za mladino. Ljubezenski romani so na hrbtišču označeni s srčkom in najraje berem prav te. Ko so knjižnice zaprte, mi knjige mami naroča prek spletnega servisa Moja knjižnica. Nazadnje sem prebrala Visoško kroniko Ivana Tavčarja. Imeli smo jo za domače branje. V Skavtiču, glasilu skavtske organizacije, preberem vse prispevke, saj mnoge ljudi, ki pišejo vanj, tudi osebno poznam.«
Dragan Egelič, profesor angleškega jezika, Ljubljana: »Jutranji časopis je pri meni nepogrešljiv, tako kot zajtrk. Sem dolgoletni naročnik časnika Delo, ki ga prelistam že zjutraj ob kavi. V Sobotni prilogi pa preberem vse prispevke. Najbolj so mi všeč kolumne izbrancev, kjer izražajo svoj osebni novinarski pogled na aktualna dogajanja v svetu in Sloveniji. Berem tudi priloge, kot so Nedelo, Ona+ in druge. Tudi revijo Mladina z veseljem preberem, če mi le pride pod roke.«
