Dobro poslovanje pokojninske blagajne kljub epidemiji

Dobro je vedeti | apr. '21

Od leta 2015 do 2019 so se obveznosti državnega proračuna do pokojninske blagajne zmanjševale, lani pa so se zaradi epidemije covida-19 spet povečale. Kljub temu je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posloval likvidno in izpolnjeval vse zakonske obveznosti do zavarovancev in prejemnikov pokojnin.

Člani sveta zavoda so 25. februarja obravnavali letno poročilo za leto 2020 in ga tako z vidika njegove vsebine kot tudi metodološkega pristopa ocenili pozitivno. Gradivo namreč ne prikazuje stanja le za leto 2020, ampak za daljše obdobje na posameznih ključnih področjih, in tako omogoča oceno, ali se stanje pokojninske blagajne izboljšuje ali nazaduje.

Ponovno so opozorili na nekatere probleme, ki ostajajo nerešeni že več let in bi jih morali pristojni organi končno začeti reševati. Naj omenimo le nekatere: prilagoditev sistema invalidskega zavarovanja spremenjenim družbenoekonomskim razmeram, prilagoditev seznama telesnih okvar razvoju medicine in zdravstvenemu stanju zavarovancev, oblikovanje ekonomskega izvedenskega organa za področja socialnega zavarovanja sistemski ureditvi usklajevanja invalidnin, seznam poklicnih bolezni . Posebno pozornost so namenili tudi gmotnemu položaju upokojencev, ki se je v zadnjem obdobju zaradi sprejema izrednih ukrepov v zvezi z usklajevanjem pokojnin slabšal, v letu 2020 pa se je v primerjavi z letom 2019 izboljšal. O tem smo obširno pisali v marčni reviji.   

Iz zelo obširnega poročila je razvidno, da je zavod kot edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS tudi v letu 2020 vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic izpolnjeval nemoteno, saj je vse leto posloval likvidno. To je, upoštevajoč težavne razmere, v katerih se je celotna družba znašla zaradi znane epidemije covida-19, več kot hvale vredno. Na uspešno in učinkovito poslovanje zavoda kažejo tudi podatki, da je dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev.

Razliko zagotovil proračun

Leto 2020 je zavod sklenil z zakonsko zahtevanimi izravnalnimi dohodki in odhodki v višini 5.899.059.128 evrov, ki so bili za 1,2 odstotka višji od načrtovanih. Če te dohodke primerjamo z letom 2019, pa ugotovimo, da so bili nominalno višji za 7,1 odstotka oziroma realno za 7,2 odstotka, kajti povprečna letna inflacija je v letu 2020 namreč znašala 0,1 odstotka.

Delež glavnega vira – od prispevkov oziroma davčnih dohodkov – za leto 2019 se je v primerjavi z letom 2018 pomembno povečal. Žal tega ne moremo povedati za leto 2020, saj leti 2019 in 2020 zaradi posledic epidemije covida-19 nista primerljivi. Iz poročila je razvidno, da se je v strukturi dohodkov zavoda v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 delež davčnih dohodkov znižal za 2,5 odstotka in posledično povečal delež transfernih dohodkov iz proračuna za 2,9 odstotka. Kar zadeva dohodke iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je treba pojasniti, da je v skladu s sprejetim zakonom državni proračun prevzel plačilo določenih obveznosti in je tako zavod prejel skupaj 543.092.608 evrov iz naslova plačila prispevkov.

V letu 2020 je državni proračun zagotovil tudi sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka upokojencem ter dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, in to v višini 67.140.917 evrov. Državni proračun zagotavlja sredstva iz naslova tekoče obveznosti (po 161. členu ZPIZ-2) in iz naslova dodatne obveznosti (po 162. členu ZPIZ-2). Na teh pravnih temeljih je zavod prejel 270.597.603 evrov za tekoče obveznosti in 815.885.730 evrov za dodatne obveznosti. Tako je zavod v letu 2020 iz državnega proračuna prejel skupaj 1.696.716.858 evrov, kar pomeni 28,8 odstotka skupnih dohodkov, to je bistveno več kot v letu 2019. V finančnem načrtu za leto 2020 je bilo načrtovano le 939.638.932 evrov, saj ob njegovem sprejemanju nismo vedeli za epidemijo covida-19.

Če pa upoštevamo le obveznosti proračuna po ZPIZ-2, je bilo treba v letu 2020 zagotoviti 146.844.401 evrov več sredstev, kot je bilo načrtovano. Skupaj torej 1.086.483.333 evrov. V primerjavi z letom 2019, ko je proračun zagotovil 918.449.644 evrov sredstev, je bilo treba v letu 2020 zagotoviti 168.033.689 evrov več. Od leta 2015 do leta 2019 so se obveznosti državnega proračuna po 161. členu ZPIZ-2 zmanjševale, saj je ob dobri gospodarski klimi naraščal delež prispevkov v strukturi skupnih dohodkov, ZPIZ-2 pa je imel pozitivne učinke tudi na odhodkovni strani zavoda. Tako je v letih 2013 in 2014 zavod samo iz naslova dodatne obveznosti državnega proračuna prejel več kot milijardo sredstev (v letu 2014 – 1.381.256.822 evrov, kar je največ v obdobju od 2011 do 2020). Kar zadeva prejeta sredstva od KAD, pa je zavod prejel 50 milijonov, kot v obdobju od 2011 do 2020 (v letu 2014 nič, v letu 2015 pa 19 milijonov).

Odhodki zavoda

V strukturi vseh odhodkov zavoda je bilo 99,2 odstotka odhodkov za pokojnine, prispevke za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic, transferje za zagotavljanje socialne varnosti ter za nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Največji delež v strukturi odhodkov zavoda imajo prav pokojnine, teh je 83,6 odstotka. Sledijo prispevki za zdravstveno zavarovanje upokojencev – 7,4 odstotka, transferji za zagotavljanje socialne varnosti – 5,5 odstotka in nadomestila iz invalidskega zavarovanja – 2,7 odstotka. Stroški za delovanje zavoda pa znašajo 0,7 odstotka in se od leta 2011 naprej znižujejo. Kazalnik učinkovitosti izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je prikazan še na deležu odhodkov za plače v vseh odhodkih. Ta delež je v letu 2011 znašal 0,47 odstotka, v letu 2020 pa 0,42 odstotka.

Imenovanje generalnega direktorja zavoda

Svet zavoda je na februarski seji za generalnega direktorja zavoda za prihodnji štiriletni mandat ponovno imenoval Marijana Papeža, in to soglasno. Odločitev je bila pričakovana, pa ne zaradi tega, ker je bil edini kandidat, temveč zato, ker je že štiri mandate uspešno vodil zavod. Marijan Papež je vrhunski strokovnjak na tem področju, z bogatimi izkušnjami z različnih delovnih področij zavoda in z jasnimi stališči, ko je govora o dolgoročni finančni vzdržnosti sistema in o blaginji uživalcev pravic sistema. Zavzema se za argumentirano razreševanje različnih pogledov in mnenj glede posameznih vprašanj. Zaveda se, da brez sodelovanja in odkritega argumentiranega dialoga ni mogoče sprejeti optimalnih rešitev pri sprejemanju zakonodaje o socialnem zavarovanju, ki bistveno vpliva na socialno varnost ljudi.

Preseneča me, da se je na razpis prijavil le en kandidat. Spominjam se leta 2005, ko je bilo devet kandidatov. Vprašala sem se, ali je v družbi prišlo do spoznanja, da morajo na zelo odgovorno delovno mesto priti resnično kompetentni ljudje, ki bodo zastopali širše družbene interese, ne pa interesov posameznih društvenih skupin ali celo svojih osebnih. Žal smo temu prevečkrat priča v kadrovski politiki in si želimo, da se taka praksa preneha.

Anka Tominšek, fotografije: J. D.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media