Izzivi, možnosti in priložnosti starajoče se družbe

Dobro je vedeti | apr. '21

Evropska komisija je konec januarja objavila zeleno knjigo o staranju, ki govori o izzivih, možnostih in priložnostih, ki jih prinašajo daljša doba preživetja in staranje prebivalstva ter vpliv teh dejavnikov na gospodarstvo, finančni položaj, socialne sisteme in socialno povezanost.

Na podlagi javne razprave, ki poteka v vseh članicah, bo Evropska komisija oblikovala rešitve za utrjevanje solidarnosti med generacijami in jih objavila v obvezujoči beli knjigi. Povzemamo vsebinske sklope zelene knjige.

• Opozarja na pristop vseživljenjskega cikla, kar pomeni, da je staranje odvisno od načina življenja v vseh življenjskih obdobjih. Pri tem se osredotoča na posledice staranja pri posameznikih in v družbi. Ugotavlja, da morajo socialni sistemi, ki varujejo ljudi pred večjimi tveganji, kar zadeva zdravje, delo, pokojnine in socialno zaščito, iskati ravnovesje med trajnostnimi rešitvami za družbeno blaginjo in krepiti solidarnost ter pravičnost med mladimi in starejšimi. Opredeljuje različne vplivne vidike za zagotavljanje dostojnega življenja starejših ljudi ob vzdržnosti celotnih družb in razvojnih možnostih za vse starostne skupine. Digitalizacija se kot rdeča nit pojavlja v vseh poglavjih.
• Kot temelje navaja zdravo in aktivno staranje, izobraževanje in usposabljanje v perspektivi vseživljenjskega učenja in teritorialne dostopnosti. Poudarja zdravstvena tveganja, nujno telesno dejavnost, digitalno usposabljanje in pomen teh veščin, dostopnost do pokrivanja potreb in storitev glede na življenjsko okolje oziroma teritorialne značilnosti. Kot posebej pomembno omenja digitalno učenje in usposabljanje otrok in starejših na območjih, odmaknjenih od središč.
• Pozornost je posvečena boljšemu izkoristku delovnega obdobja življenja. Omenja podporne tehnologije za podaljšanje samostojnega življenja skupaj z elementi digitalnega in zelenega prehoda. Poudarja pomen raziskav, inovacij, različnih podpornih tehnologij, teleaplikacij, biosenzorjev in podobnega, kar naj bi dalo nove priložnosti vsem in tudi povečalo produktivnost. Ukvarja se z vprašanji, kako povečati obseg delovne sile v luči večje produktivnosti, uporabe inovacij in izkoriščanja poslovnih priložnosti ter upoštevanja teritorialnih virov.
• Za povečanje delovnih možnosti starejših oseb in izpostavljenih družbenih skupin, kot so ženske, invalidi, manjšine, migranti, omenja ukrepe, ki jih tudi v Sloveniji v dobršnem delu že poznamo: stimulacije za sprejem na delo, prilagoditev dela, pomoč digitalnih tehnologij, davčne spodbude in dostop do financiranja. Omenjena je srebrna ekonomija, vendar bolj z vidika potrošništva. V tem sklopu je pozornost usmerjena tudi v podporo razvoju lokalnih možnosti in povečanje dostopnosti do storitev v regijah, kjer se število prebivalstva zmanjšuje.
• V sklopu novih priložnosti in izzivov po upokojitvi so pomembne sugestije za boljše preživljanje let, ki so nam dana s podaljšanjem življenjske dobe, medgeneracijske izmenjave znanj in izkušenj, pokojninski sistemi v podporo podaljšanemu življenjskemu ciklu, omejitve, ki omogočajo vzdržnost sistemov in dostojen standard v starosti, vprašanje dohodka, tveganje revščine (zlasti med ženskami, invalidi in migranti) ter dodatna pokojninska zavarovanja. Med vzvodi za aktivnost je omenjeno tudi prostovoljstvo.
• Spreminjanje pokojninskih sistemov vidi v možnosti, da delovna doba sledi povečevanju življenjske dobe z ustreznim prilagajanjem upokojitvene starosti, omejitvami predčasnega upokojevanja ter vzpostavitvijo splošne pravice do dela, ki presega upokojitveno starost. Pri tem naj bi bile reforme pravične do vseh skupin. Pokojnine za dostojen življenjski standard bi morale biti zagotovljene tudi tistim, ki ne bodo mogli delati dlje. Omenjeni so sistemi socialne pomoči ter olajševanje in spodbujanje udeležbe v sistemih dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pri urejanju socialnih sistemov je treba upoštevati finančna nihanja, heterogenost in spreminjajoči se položaj gospodarstva. Prevladujejo potrebe po zaščiti pred zlorabami, pastmi potrošništva v zdravstvenih obravnavah, pred kriminalom, nadlegovanjem in zanemarjanjem.
• Poudarja naraščajoče potrebe starajočega se prebivalstva v zdravstvu, mobilnosti, povezljivosti, teritorialne razlike v dostopu do oskrbe in storitev ter izboljšanje dobrega počutja z medgeneracijsko solidarnostjo. Izraža podporo politikam, ki ustvarjajo primerne pogoje za življenje in vključevanje starejših v okolje. Organiziranje družb za staranje prebivalstva mora presegati gospodarska vprašanja in zagotoviti kakovostne, cenovno dostopne storitve. Zdravstvene sisteme in sisteme oskrbe v Evropi bremeni vrsta okoliščin, ki jih je epidemija še bolj zaostrila. Primanjkuje osebja, omejen je domet novih tehnologij, vse manjše so možnosti in zanesljivost neformalnih oskrbovalcev v dolgotrajni oskrbi – predvsem iz družinskega kroga, vprašljiva je heterogenost dolgotrajne oskrbe, profesionalni oskrbovalci se srečujejo z različnimi standardi, nizkimi plačami in slabimi delovnimi pogoji. Kot mogoče rešitve so omenjene socialne in tehnološke inovacije, zdravstveno varstvo na daljavo, sodelovanje med strokovnjaki in bolniki, izmenjava izkušenj, pobude za boljši položaj neformalnih oskrbovalcev, predlog direktive za ustrezne minimalne plače, oblikovanje socialnih podjetij, vzajemnih družb, vključevanje lokalnega okolja ipd. Spremenjena starostna struktura narekuje tudi nove modele mobilnosti, vlaganja v prometno infrastrukturo, pametna vozila, digitalizacijo prometa, pametne domove oziroma e-oskrbo, premagovanje teritorialnih razlik z digitalnimi povezavami in konzultacijami. Zelena knjiga predvideva uvajanje politik za reševanje socialnih in čustvenih potreb, kot sta varnost in socialna interakcija. Predstavljene so ideje za različne oblike povezovanja, možnosti izmenjave spretnosti in znanj ter oblike alternativnega skupinskega bivanja.

Zdus podpira vsebino zelene knjige o staranju in pripravlja pripombe in predloge, ki jih bo posredoval predlagateljem.

Povzela Jožica Puhar

Spomladanska natečaja za rokodelce in fotografe

Komisija za tehnično kulturo pri Zdusu razpisuje dva natečaja, ki se jih lahko udeležijo člani društev upokojencev, ki so vključena v Zdus. Prijavnine ni.

Vse cveti in dehti je naslov natečaja, s katerim obujamo običaje izdelovanja cvetja iz različnih materialov, ki so si ga ljudje poklanjali ob različnih priložnostih.

Sodelujete lahko z enim šopkom enakega ali različnega cvetja (uporabite lahko papir, blago, nogavice, les, vrv, glino …). Komisija priporoča, da poleg cvetja pošljete še manjšo vazo. Izdelki so omejeni na velikosti 30 x 30 cm in do višine 25 centimetrov, vključujejo naj etnografske in kulturne značilnosti vašega okolja.

Primerno pakirane izdelke pošljite na naslov: ZDUS, Kebetova 9, 1000 Ljubljana do vključno 30. aprila 2021 in pripišite svoje osebne podatke. 

Za več informacij o tem natečaju pokličite Karmen Šparovec Terkhov, tel. št.: 01 519 50 86, e-naslov: tajnistvo@zdus-zveza.si, ali Zdenko Bevc Škof, tel. št.: 031 604 564, e-naslov: upokojenci.gorica@gmail.com.

Ljubitelje fotografiranja vabijo na natečaj z naslovom Živžav na ulici.

Vsak avtor lahko sodeluje z največ tremi fotografijami (barvnimi ali črno-belimi) v JPEG-formatu velikosti do največ 2 MB, ki prikazujejo dogajanje na ulicah in cestah v njegovem okolju. Vsaka fotografija naj bo označena z imenom in priimkom avtorja, zaporedno številko in naslovom fotografije. Pošljite jih po elektronski pošti: dijana.lukic@zdus-zveza.si do vključno 30. aprila 2021.

Za več informacij pokličite Dijano Lukić, tel. št.: 01 515 52 41, 051 656 532, ali Vladimirja Kraljiča, tel. št.: 041 720 134, e-naslov: kraljic.vladimir@t-2.si.

Komisija za tehnično kulturo bo izbrane izdelke in fotografije razstavila v prostorih Zdusa v Ljubljani od 1. junija do 31. avgusta 2021.