Dvig najnižje, zagotovljene in invalidske pokojnine
V tretji obravnavi predloga ZPIZ-2I v državnem zboru je bilo s sprejetimi amandmaji koalicije in stranke Desus preprečeno rušenje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bila pa je sprejeta rešitev za dvig in izenačitev najnižje predčasne, starostne in invalidske pokojnine ne glede na leto upokojitve, v obsegu med 20 in 50 evrov, kar vseeno pomeni velik dvig. Najnižja pokojnina je zagotovljena v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove, kar znese dobrih 279 evrov. Prav tako se povečujeta zagotovljena starostna in invalidska pokojnina (za doseženo polno pokojninsko dobo) z obstoječih 581 na 620 evrov. Za uživalce invalidskih pokojnin pa se pokojnina v letu 2021 določi v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar znese dobrih 388 evrov. Skrajšuje pa se tudi prehodno obdobje za dvig odmernega odstotka za moške s šest na štiri leta.
Državni zbor je 3. marca opravil drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2I). V okviru te obravnave je na splošno začudenje vseh sprejel tudi amandma poslanske skupine Levica, s katerim se je bistveno spremenil 2. člen dopolnjenega predloga zakona.
Z amandmajem je bilo predlagano, da imajo zavarovanci, ki so pridobili pravico do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, zagotovljeno najnižjo pokojnino v višini kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki po izračunih Inštituta za ekonomske raziskave iz leta 2017 znašajo 442 evrov. Ob povišanju najnižje pokojnine pa je bilo tudi predlagano, da se določi nova višina zagotovljene pokojnine (upokojitev s t. i. polno pokojninsko dobo), vendar se v tem primeru upošteva višina minimalnih življenjskih stroškov, ki po izračunih Inštituta za ekonomske raziskave iz leta 2017 znašajo 613 evrov. Po zdaj veljavnem sistemu se najnižja pokojnina za upokojene v letu 2021 zagotavlja v višini 27,5 odstotka najnižje pokojninske osnove. Višina najnižjih pokojnin je odvisna od leta upokojitve in z januarsko uskladitvijo znaša med 229 in 260 evri.
Pokojninski sistem temelji na zavarovanju
Treba je opozoriti, da takšna predlagana ureditev po drugi obravnavi predloga ZPIZ-2I predstavlja nesorazmeren dvig odmere najnižje in zagotovljene višine pokojnine ter pomeni grob poseg in rušenje obstoječega sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na ta način bi se porušila temeljna načela v pokojninskem sistemu, saj mora imeti pokojninski sistem temelje v zavarovanju, zato morajo biti pravice odmerjene v odvisnosti od obdobja vključenosti, od predhodnega plačila prispevkov ter višine le-teh. Predlagani dvig najnižjih pokojnin na 442 evrov je nesorazmeren in bistveno posega v razmerja med posamezniki, ki so v zdaj veljavnem pokojninskem sistemu vzpostavljena. Tak predlog tako izenačuje posameznike, ki so delali in plačevali prispevke 15 let, s posamezniki, ki so bili vključeni v zavarovanje približno 27 let in 6 mesecev (ženske) oziroma približno 30 let (moški). Opozoriti je treba, da bi razlika med pokojnino, ki je odmerjena od najnižje pokojninske osnove, za 15 let in zagotovljeno pokojnino za 40 let pokojninske dobe znašala le 171 evrov in le 61 evrov med pokojnino za 15 let in pokojnino za 35 let pokojninske dobe. Takšen predlog lahko povzroči bojazen, da zavarovanci ne bodo stimulirani za ostajanje v zavarovanju oziroma ne bodo imeli nobenega interesa za vztrajanje v zavarovanju, saj na ta način ne bodo imeli višjih pokojnin.
Opozoriti je treba, da je vezava višine najnižje pokojnine ter zagotovljene pokojnine v pokojninskem sistemu na institut kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov in minimalnih življenjskih stroškov, ki sta instituta socialnovarstvenih prejemkov, neprimerna, predvsem pa v taki obliki, kot je zdaj, določena z amandmajem Levice, neustrezna.
Ureditev, ki je določena s predlogom amandmaja, bi porušila torej osnovna načela pokojninskega zavarovanja, saj bi pred zavarovalnim načelom v veliki večini prednjačilo načelo solidarnosti. Pri upokojencu, ki je imel ves čas plačane prispevke od najnižje zavarovalne osnove za 15 let zavarovanja, bi delež pokojnine od plačanih prispevkov znašal približno 200 evrov, ves preostali del, torej vse do 442 evrov, kolikor bi po novem znašala najnižja pokojnina, pa pomeni socialni korektiv v višini 55 odstotkov prejemka, kjer ne bi mogli več govoriti o pokojnini, ki je tudi pri najnižjih v večini odraz plačanih prispevkov, ampak o pokojnini in socialnem prejemku.
Pokojnina je ekonomska kategorija
Pokojnina je ekonomska kategorija z elementi solidarnosti, ki jih je v sistemu veliko, najpomembnejši so odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove, zagotovljena pokojnina, minimalna pokojnina, tudi odmera od najvišje pokojninske osnove, varovalke pri odmeri vdovske, družinske in invalidke pokojnine ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Med socialne korektive vsekakor spada tudi letni dodatek, saj večjega dobijo tisti, ki so manj vplačevali v sistem. S tem amandmajem se rušijo že uveljavljene aktivnosti z zadnjimi reformami sistemov socialne varnosti, ko se je pokojninski sistem deloma očistil pravic, ki niso imele podlage v plačanih prispevkih (varstveni dodatek, državne pokojnine itd.). Pri varstvenem dodatku pa se je preverjalo premoženjsko stanje posameznika in njegovih družinskih članov v okviru določenega cenzusa in višina varstvenega dodatka je bila vezana na doseženo pokojninsko dobo. Pri sprejetem amandmaju pa bi dali socialni korektiv vsem ne glede na premoženjsko stanje.
Že iz navedenega izhaja, a je treba še enkrat poudariti, da se v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne sme reševati socialna politika v državi ter da ta sprejeti amandma pomeni grob poseg v obstoječi sistem in rušenje le-tega, kar pa je zelo škodljivo tako za sedanje kot prihodnje generacije upokojencev.
Od sprejetja amandmaja Levice so potekale aktivnosti za preprečitev rušenja obstoječega sistema, kjer je bil dejaven tudi zavod, saj je bila sklicana tudi izredna seja sveta zavoda, kjer je bil sprejet naslednji sklep: »Svet zavoda nasprotuje posegom v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pomenijo rušenje temeljnih načel sistema. Socialna politika naj se ne rešuje v okviru sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.«
Prizadevanja za ohranitev sistema so potekala tako v koaliciji kot pri Zdusu. Seveda gre za občutljivo področje, ko se razpravlja o najnižjih pokojninah, ki jih marsikateri radi izrabljajo tudi v populistične namene, kar ta amandma Levice vsekakor je, žal tudi za ceno rušenja pomembnega sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja tako za obstoječe prejemnike in tiste, ki vplačujejo, kot tudi za vse, ki se bodo šele vključili.
Višja najnižja, zagotovljena in invalidska pokojnina
Državni zbor je dne 23. marca opravil tretjo obravnavo predloga ZPIZ-2I. Koalicija je skupaj z Desusom pred tretjo obravnavo vložila amandmaje, ki preprečujejo grob poseg, rušenje in demontažo sistema. Z vloženimi in na srečo sprejetimi amandmaji, kjer sta se na koncu le pokazala razum in odgovornost večine poslancev, je sprejeta tudi ustrezna rešitev za dvig in izenačitev najnižje predčasne, starostne in invalidske pokojnine ne glede na leto upokojitve, v obsegu med 20 in 50 evri (kar pomeni dvig med 7 in 22 odstotki v odvisnosti od leta upokojitve), ki ne ruši sistema, a vseeno pomeni velik dvig najnižje pokojnine. Najnižja pokojnina je zagotovljena v znesku, ki se določi v letu 2021, v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove, kar znese 279,56 evra.
Prav tako se povečuje zagotovljena starostna in invalidska pokojnina (za doseženo t. i. polno pokojninsko dobo) z obstoječih 581 na 620 evrov (dvig za 6,7 odstotka) in pomeni višji znesek od cenzusa za varstveni dodatek, ki trenutno znaša 591,20 evra. Za uživalce invalidskih pokojnin pa je bilo že na odboru DZ sprejeto, da se zagotavlja invalidska pokojnina v znesku, ki se v letu 2021 določi v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar znese 388,54 evra. Sprejeti amandmaji koalicije prinašajo višjo najnižjo pokojnino, višjo zagotovljeno pokojnino in višji znesek invalidske pokojnine, ne glede na to, po katerem zakonu in v katerem obdobju se je nekdo upokojil, in vsi trije zneski se potem usklajujejo kot pokojnine ter se ne določajo vsako leto na novo. Zavarovancem, ki so bili pretežni del obdobja zavarovani za ožji obseg pravic, pa seveda ne pripadata zagotovljena pokojnina in višji znesek invalidske pokojnine, pripada pa jim višji znesek najnižje pokojnine.
S sprejetim ZPIZ-2I pa se skrajšuje tudi prehodno obdobje za dvig odmernega odstotka za moške s šest na štiri leta, kar pomeni, da bo v letu 2022 za doseženih 40 let pokojninske dobe znašal 61,5 odstotka, v letu 2023 pa 63,5 odstotka, ko bo zaključeno prehodno obdobje in bodo moški prvič tudi pri odmernem odstotku izenačeni z ženskami.
