Za humano oskrbo

maj '21

STARANJE V SLOVENIJI

Pomanjkanje kadra za oskrbovanje ljudi, ki ne morejo sami opravljati vsakdanjih opravil, je dejstvo. Zadnjič smo razčlenili vzroke za ta problem: to delo je težko, slabo plačano, ne uživa javnega ugleda, institucionalizirane ustanove ne izhajajo iz dejanskih potreb in zmožnosti oskrbovancev in oskrbovalcev, naša kultura odriva človeško nemoč stran od oči in iz zavesti. Vendar se kaže rešitev.

Izkušnje po Evropi kažejo, da je rešitev za kadrovsko pomanjkanje oskrbovalcev sodobna oskrba v lokalni skupnosti. Ko lokalna skupnost prevzame oskrbo svojih nemočnih ljudi in jo skupaj z državo in strokovnimi službami izvaja kot enovito, v celoto integrirano dejavnost, se v tem kraju rešuje tudi problem pomanjkanja dobrih oskrbovalcev.

Integrirana lokalna oskrba tudi sicer najbolje odgovarja potrebam ljudi. V času pešanja na stara leta si želijo živeti doma ali vsaj v domačem kraju. V domačem okolju so njihovi spomini, njihove izkušnje in ljudje, ki jih poznajo – človeški odnos z njimi je zanje najbolj osrečujoča »storitev«, ki jih drži pokonci. Seveda nujno potrebujejo tudi pomoč pri osnovnih in podpornih vsakdanjih opravilih, zdravstveno nego in druge storitve različnih strokovnih služb. Vsa ta pomoč je pri integrirani lokalni dolgotrajni oskrbi kot orkester, ki ga pri posameznem oskrbovancu vodi njegov stalni osnovni družinski oskrbovalec, v domu za stare ljudi pa oskrbovalni tim. Tako oskrbo star človek doživlja kot prijazno.

Če pa oskrbovanec živi v velikem anonimnem domu, ki deluje po načelih industrijskega časa, se ob njegovi postelji kot po tekočem traku vrstijo tujec za tujcem, vsak s svojo storitvijo. Leži v sobi z enim ali več tujimi ljudmi, ki imajo vsak svoje navade. V njegovi zavesti se stopnjujeta strah in zmeda, namesto da bi ob besedi znanega človeka zorele njegove izkušnje v dokončno človeško zrelost; hrepenenje po njej je v svoji pesmi izrazil Alojz Gradnik: Ko odpadem, naj odpadem zrel. Zrel v sebi, da bodo moje življenjske izkušnje in spoznanja dozorele v to, kar je Viktor Frankl videl kot smisel človeškega življenja: Da bo svet za menoj majčkeno lepši in boljši, kakor bi bil, če jaz ne bi živel.

Lokalna organiziranost

Zakaj lokalno organizirana in v eno celoto integrirana dolgotrajna oskrba rešuje problem pomanjkanja oskrbovalnih kadrov? Razlogi so trije.

Ko poveže domačo neformalno oskrbo s potrebnimi službenimi in strokovnimi storitvami, ohranja in krepi glavni kadrovski bazen oskrbovalcev, saj danes pri nas in v Evropi od štirih ljudi, ki prejemajo oskrbovalno pomoč, za tri skrbijo domači in drugi na njihovem domu, samo ena četrtina jih je v domovih za stare ljudi. Na svetu ni sistema ali države, ki bi finančno in kadrovsko zmogla oskrbovati večino ljudi v ustanovah. V oskrbo šibkih svojcev je danes vključenih 20 odstotkov Evropejcev (10 odstotkov intenzivno). Integrirani sistem lokalne oskrbe vse te ljudi usposablja in povezuje, da lažje in bolje oskrbujejo. Razbremeni jih, da se pri zahtevnem delu oskrbovanja tudi sami lažje razvijajo – da krepijo svojo solidarnost, ki je pogoj za preživetje človeštva.

Neformalni oskrbovalci, ki so opravili to življenjsko nalogo za svojca, so si pri oskrbovanju in sodelovanju z zdravstvenimi, socialnimi in drugimi službami nabrali toliko znanja in izkušenj, da se nekateri med njimi delno ali polno zaposlijo kot formalni oskrbovalci na domu ali v ustanovi, nekateri postanejo oskrbovalni prostovoljci v svojem okolju. Evropske države, ki imajo že četrt stoletja izkušenj po sprejetju sodobnega zakona o dolgotrajni oskrbi, ugotavljajo, da so bivši neformalni oskrbovalci v kraju velika rezerva dobrega oskrbovalnega kadra.

Integrirani lokalni sistem dolgotrajne oskrbe vrača izkušnjo oskrbovanja v zavest skupnosti. Oskrba onemoglih je človeška dolžnost in pravica vseh prebivalcev v lokalni skupnosti. Sodobna oskrbovalna mreža v lokalni skupnosti spada v osnovni življenjski standard, enako kot ostroško varstvo, osnovno šolstvo, pitna voda, telekomunikacije, prometne zveze, nabava vsakdanjih potrebščin in odvoz odpadkov. Kombinacija tradicionalnega in industrijskega tipa oskrbovanja, ki ga imamo danes v Sloveniji, to osnovno dolžnost in pravico lokalne skupnosti odriva na družbeni rob in jo predaja oddaljeni državni upravi, kapitalu, ki išče varne naložbe in dobiček, ter družini, ki je čedalje bolj nemočna, da bi svoje člane oskrbovala sama.

Lokalna integrirana dolgotrajna oskrba, ki povezuje vse vire v kraju, najbolje rešuje problem pomanjkanja oskrbovalcev in je tudi finančno najcenejša. In je tudi edina, ki v skupnosti krepi solidarnost, torej je edina, ki daje upanje, da bo oskrba v prihodnje humana.

Prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media