Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
DELNA POKOJNINA ALI 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE
Bralka navaja, da bo letos izpolnila pogoje za starostno pokojnino, torej starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Ker je samostojna podjetnica, jo zanima, kaj je zanjo ugodnejše, ali delna pokojnina ali uživanje 40-odstotne starostne pokojnine, in kako je potem z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe brez dokupa.
Bralka se po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino lahko odloči ali za izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine, in sicer pod pogojem, da je še naprej obvezno vključena v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, ali za delno pokojnino, pri tem se lahko v obvezno zavarovanje vključi s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega.
Glede na to, da je bralka samozaposlena oseba, je zanjo verjetno najugodnejša izbira uveljavitev delne pokojnine, pri tem pa se mora odločiti, s kakšnim zavarovalnim časom bi še ostala v obveznem zavarovanju. Od obsega vključitve v obvezno zavarovanje pa je odvisna tudi višina delne pokojnine, ki je odmerjena od starostne pokojnine na dan njene uveljavitve, in sicer v odstotnem deležu, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa. Če bi se bralka zavarovala za deset do 14 ur tedensko, bi delna pokojnina znašala 75 odstotkov starostne pokojnine. V primeru zavarovanja za vsaj 20 ur tedensko bi bila poleg delne pokojnine v višini 50 odstotkov starostne pokojnine upravičena še do 20-odstotnega povečanja, odmerjenega od starostne pokojnine, torej skupaj do 70 odstotkov starostne pokojnine. To povečanje bi ji izplačevali največ tri leta, po preteku treh let pa se prej navedeno povečanje delne pokojnine zmanjša tako, da znaša le polovico navedenega odstotka, torej bi delna pokojnina skupaj s povečanjem znašala 60 odstotkov starostne pokojnine.
Bralka bo po prenehanju uživanja delne pokojnine upravičena do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa, vendar le za pokojninsko dobo, dopolnjeno v treh zaporednih letih obveznega zavarovanja, in sicer se šest mesecev te dobe vrednoti 1,5 odstotka oziroma eno leto 3 odstotke. Bralka bi bila v treh letih uživanja delne pokojnine ob vključitvi v obvezno zavarovanje za 20 ur tedensko (dopolnjenih 18 mesecev) upravičena do 4,5 odstotka ugodnejšega vrednotenja, v primeru deseturne tedenske vključitve (dopolnjenih 9 mesecev) pa do 1,5 odstotka ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa.
UVELJAVITEV PREDČASNE POKOJNINE Z DOKUPOM LET
Bralka bi se želela čim prej upokojiti, letos bo dopolnila starost 61 let in ima nekaj več kot 38 let pokojninske dobe kot delovno razmerje. Zanima jo, ali bi manjkajočo dobo lahko dokupila ter za koliko bi bila pokojnina zmanjšana. Ima tudi štiri otroke, zato jo tudi zanima, ali bo tudi pri predčasni pokojnini upravičena do povečanja pokojnine zaradi otrok.
Bralka ima že izpolnjen pogoj starosti 60 let za starostno ali predčasno pokojnino, nima pa še izpolnjenega pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa za starostno pokojnino niti 40 let pokojninske dobe za predčasno pokojnino. Za uveljavitev predčasne pokojnine bi lahko manjkajočo pokojninsko dobo dokupila, saj zakon zavarovancu ali uživalcu pokojnine za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine omogoča dokup do petih let zavarovalne dobe.
Bralka lahko, če to želi, uveljavi predčasno pokojnino z dokupom zavarovalne dobe za izpolnitev pogoja 40 let pokojninske dobe. Ker pa dokup zavarovalne dobe ni pokojninska doba brez dokupa, v to dobo se namreč ne všteva dokup let po veljavnem zakonu, bi uveljavitev predčasne pokojnine imela za posledico trajno zmanjšanje pokojnine, odstotek zmanjšanja pa bi bil odvisen od bralkine starosti ob uveljavitvi pokojnine. Glede na podatke bi se ji predčasna pokojnina odmerila tako kot starostna pokojnina, in sicer za 40 let pokojninske dobe v višini 63,5 odstotka pokojninske osnove, nato pa bi se – ob predpostavki uveljavitve pri starosti 61 let – zmanjšala za 14,4 odstotka, torej za 0,3 odstotka za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti.
Odmerni odstotki za otroke so priznani ob izpolnitvi pogojev za predčasno, starostno in invalidsko pokojnino, in sicer za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan RS oziroma EU in za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu otrokove starosti, praviloma ženski, moškemu pa le, če je užival dajatev za starševstvo najmanj 120 dni, o čemer se za vsakega posameznega otroka sporazumno dogovorita. Bralka bi bila torej tudi v primeru uveljavitve predčasne pokojnine upravičena do odmernega odstotka za otroke, vendar največ za tri otroke, v višini 4,08 odstotka, saj zakon določa, da je to najvišji možni odstotek, tudi če gre za več kot tri otroke.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete jo lahko v četrtek, 13. maja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
