Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | maj '21

VGRADNJA DVIGALA V BLOKU

Bralka je lastnica stanovanja v večstanovanjskem bloku, ki je bil zgrajen pred petdesetimi leti in nima dvigala. Na zboru stanovalcev je večina odločila, da začne zbirati podpise podpore za gradnjo dvigala, nekateri pa temu zelo nasprotujejo, saj utegne biti dvigalo precej drago. Bralko zanima, ali lahko večina odloči, da se dvigalo gradi in kako je s stroški gradnje.

Gradnja dvigala je dokaj zahtevana naloga. Najprej je namreč treba preveriti, ali se dvigalo sploh lahko zgradi, hkrati pa tudi, ali ima gradnja zadostno podporo pri lastnikih večstanovanjske stavbe.

Ali je dvigalo fizično mogoče umestiti v objekt ali ob objekt, bo strokovno ocenil projektant. Če se z dvigalom posega v konstrukcijo stavbe ali če se spreminja njen zunanji videz, je praviloma treba pridobiti tudi gradbeno dovoljenje. Izda ga upravna enota na podlagi zahteve zadostne večine lastnikov in projekta, ki ga izdela projektant.

Izdelavo projekta morajo podpreti lastniki, katerih solastniški deleži na stavbi presegajo navadno absolutno večino, torej več kot 50 odstotkov. Večina se izračuna tako, da se seštejejo solastniški deleži lastnikov, ki so podprli odločitev, v primerjavi s celoto. Če so solastniki vpisani v zemljiško knjigo ali če je vpisana etažna lastnina, se seštevajo deleži glede na vpise v zemljiški knjigi. Če ni ustreznega vpisa v zemljiško knjigo pa se navadno uporabi merilo površin stanovanj. Poenostavljeno povedano, če je v stavbi deset enako velikih stanovanj in je za vsako stanovanje vpisan enak solastniški delež v primerjavi s celoto (na primer 1/10), morajo odločitev podpreti lastniki, ki imajo skupaj v lasti najmanj šest stanovanj. Če bi bilo eno stanovanje malo večje od drugih in bi bil za to stanovanje vpisan večji solastniški delež (na primer eno stanovanje z 19/100 solastniškega deleža na stavbi, drugih devet pa s po 9/100 deleža), pa bi zadostovalo, da bi odločitev podprli lastniki, ki imajo v lasti pet stanovanj, če bi bil med njimi tudi lastnik večjega stanovanja. 

Vendar pa večina velja le za naročilo projektne dokumentacije in druga podobna opravila. Pridobitev gradbenega dovoljenja in gradnjo morajo podpreti lastniki večstanovanjske stavbe, ki imajo skupaj več kot 75-odstotni solastniški delež. Zato je smiselno, da se tudi projekti in drugo naroča le, če je dosežena večina več kot 75 odstotkov, saj sicer projektiranje povzroči le stroške.

Ob tem velja opozoriti, da se štejejo glasovi lastnikov stanovanj, torej ne morda najemnikov ali drugih uporabnikov. Soglasje lahko da le lastnik osebno glede na svoj solastniški delež. Če sta na primer dva lastnika enega stanovanja in da soglasje le eden izmed njiju, se šteje, da je dal ta soglasje le glede svojega deleža. Povedano s številkami: če je na primer oseba solastnik stanovanja do 1/4 in ima samo stanovanje v razmerju do drugih stanovanj 1/10 delež, je s tem pridobljen samo glas 1/4 od 1/10, torej 2,5 odstotka in ne 10 odstotkov glede na celoto v stavbi.

Če zahtevane večine ni mogoče pridobiti, lahko etažni lastniki, ki imajo skupaj več kot 50-odsotni solastniški delež na stavbi, predlagajo, da o gradnji odloči sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče pri odločanju upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali.

Če pa je dosežena potrebna večina več kot 75 odstotkov, pa ima tisti, ki je gradnji nasprotoval, možnost, da na sodišču zahteva razveljavitev sklepa o gradnji. Sodišče sklep razveljavi, če ugotovi, da bi se s posegom poslabšal posamezni del ali bivanje etažnega lastnika, ki zahteva razveljavitev, ali bi stroški predstavljali zanj preveliko breme. Če pa kritje stroškov izvršitve izpodbijanega sklepa prevzamejo etažni lastniki, ki so sklep sprejeli, ga sodišče ne more razveljaviti iz razloga, da stroški izvršitve predstavljajo preveliko breme.

Če je sklep sprejet in tudi ni izpodbit na sodišču, sklep zavezuje vse solastnike, kar pomeni, da so vsi dolžni prispevati v sorazmerju s svojimi solastniškimi deleži. Mogoča je tudi ureditev, da stroške krijejo le tisti solastniki, ki so sprejeli sklep o gradnji, oziroma če je dvigalo postalo poseben skupni del stavbe, ki ga uporabljajo le določeni solastniki. 

Tisti, ki so zavezani k plačilu stroškov gradnje, morajo pokriti stroške, ne glede na to, kolikšne dohodke imajo in v kolikšni meri so dejansko sposobni plačati takšne stroške. Edino merilo za plačilo stroškov je solastniški delež. Morebitno neplačilo se obravnava kot dolg, ki ga je mogoče izterjati tudi prek sodišča. Zato je verjetno treba res dobro razmisliti, ali je gradnja dvigala potrebna in tudi stroškovno izvedljiva ali ne.

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 18. in 25. maja, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media