Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Dobro je vedeti | maj '21

ODPRAVNINA PRI INVALIDSKI UPOKOJITVI

Bralec je z Zpiza prejel invalidsko odločbo, s katero mu je priznana 1. kategorija invalidnosti in tako tudi pravica do invalidske upokojitve. Razmišlja pa o morebitni pritožbi, saj meni, da je invalidnost deloma tudi posledica neugodnega delovnega okolja, ne le posledica bolezni. Zanima pa ga, ali mu pripada odpravnina v primeru invalidske upokojitve in le za 4 leta zaposlitve in kako naj delodajalec napiše odpoved.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 119. členu določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti 1. kategorije ali o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine postala pravnomočna, zato odpoved ni potrebna. Odločba postane pravnomočna, če zoper prvostopenjsko odločbo ni podana pritožba, v primeru pritožbe pa takrat, ko delavec dobi odločbo 2. stopnje.

Po določbi prvega odstavka 132. člena ZDR-1 je delodajalec delavcu, ki je bil pri njem zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. Iz sodne prakse izhaja, da tovrstna odpravnina pripada načeloma tudi pri invalidski upokojitvi. V kolektivni pogodbi je pravica do takšne odpravnine skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZDR-1 lahko tudi slabše urejena. To pomeni, da se za priznanje odpravnine lahko zahteva zaposlitev, daljšo od petih let, pa tudi višina odpravnine je lahko nižja od dveh plač.

Če v konkretnem primeru delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, potem bralec samo na podlagi zakona do odpravnine ni upravičen. Kljub temu mu jo delodajalec lahko izplača in bi bila do višine po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja oziroma t. i. »davčni uredbi«, ki trenutno znaša 4.063 evra, tudi neobdavčena. Znesek dveh povprečnih slovenskih plač iz zadnjih treh mesecev znaša trenutno nekaj manj kot 4.000 evrov. Če znašajo dve bralčevi plači več od mejnega zneska po davčni uredbi, ki omogoča neobdavčeno izplačilo, bo moral od razlike plačati dohodnino in prispevke.

SVETOVALNI TELEFON:

Dušan Bavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite ga v sredo, 12. maja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.                                                                                 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media