Okuženi klopi so nevarni

Dobro počutje | maj '21

V spomladanskem času, ko nas topli in sončni dnevi vabijo v naravo, so postali aktivni tudi drobceni klopi, ki med rastlinjem prežijo na gostitelja. Ne pozabimo: okuženi klopi so prenašalci nevarnih bolezni, med katerimi sta najpogostejši lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

Zato ravnajmo samozaščitno, da preprečimo vbod oziroma okužbo. 

  • Preden se odpravimo v naravo, se primerno oblecimo. Z oblačili pokrijmo čim več telesa (dolgi rokavi, dolge hlače, pokrivalo). Obutev naj bo zaprta, hlačnice pa zatlačimo v nogavice. Primernejša so svetla oblačila, ker na njih klopa lažje opazimo.
  • Uporabimo sredstvo za odganjanje klopov – repelent. Pred sprehodom po naravi ali gibanjem po gozdu se napršimo z ustreznim zaščitnim sredstvom. Primerna so sredstva, ki vsebujejo naravne sestavine (na primer izvleček rastline bolhač), in tista, ki jih ni treba nanašati na kožo, ampak je dovolj, če z njimi popršimo oblačila. Pred uporabo si natančno preberimo navodila za uporabo in preverimo, koliko časa traja zaščita, da lahko pršenje po potrebi ponovimo.
  • Ne hodimo čez visoko travo in podrast, ker se klopi tam najraje zadržujejo. Raje se sprehajajmo po poteh in se ne dotikajmo rastja ob poti.
  • Pregledujmo se. Med sprehodom si pogosto pregledujmo obleko in odkrite dele telesa, da morebitnega klopa opazimo in odstranimo, še preden bi se prisesal. Po prihodu domov pa temeljito preglejmo kožo na vsem telesu, tudi lasišče, se oprhajmo in operimo oblačila, ki smo jih nosili.
  • Cepljenje. Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko zaščitimo s cepljenjem.

Ravnanje po vbodu

Če opazimo prisesanega klopa, ga moramo brez odlašanja odstraniti, ker dlje ko je prisesan, večja je verjetnost za okužbo z borelijo. S posebno koničasto pinceto ga primimo čim bližje površini kože ter počasi izvlecimo. Mesto vboda in roke temeljito umijmo z vodo in milom ali razkužimo z alkoholom. Odstranjenega klopa se lahko znebimo tako, da ga vržemo v stranišče in splaknemo, zažgemo ali tesno oblepimo z več sloji lepilnega traku in odvržemo v smeti. Lahko ga tudi stisnemo oziroma zmečkamo z dvema kamnoma. Ne smemo pa ga stiskati z golimi rokami, ker se lahko tudi tako okužimo. Zapomnimo si, da prisesanega klopa ne smemo vrteti med prsti ali mazati z oljem ali drugimi tekočinami, ker lahko zaradi draženja še prej izpusti okuženo vsebino v naše telo.

Ko smo klopa odstranili, je treba še nekaj tednov opazovati mesto, kjer je bil prisesan, in pregledovati kožo po vsem telesu. Pozorno spremljajmo tudi počutje. K zdravniku je treba nemudoma oditi, če opazimo, da se je na mestu vboda ali celo kje drugje na koži pojavila neboleča rdečina, ki se širi navzven, v notranjosti pa bledi. Oblikuje se značilen rdečkast kolobar, ki lahko zajame veliko površino kože. To so znaki lymske borelioze, ki zahteva čimprejšnje zdravljenje z antibiotiki.

Prav tako je treba k zdravniku, če se po sedmih do 14 dneh pojavijo slabo počutje, vročina, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah, medtem ko na koži ni sprememb. To so lahko znaki klopnega meningoencefalitisa. Četudi se nam počutje izboljša, navedene težave kmalu izbruhnejo v hujši obliki: visoka vročina, hud glavobol, bruhanje, včasih celo motnje zavesti. Zdravljenje poteka v bolnišnici.

M. K.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media