Sidrišča slovenskega alpinizma

Prosti čas | maj '21

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

»Ta spodn puh« Staneta Klemenca in višinski komplet Staneta Belaka - Šraufa, v katerem je leta 1979 dosegel vrh Mount Everesta.

Planinstvo je ena od najbolj priljubljenih oblik preživljanja prostega časa v naravi. Vzponi na sosednji hrib lahko predstavljajo podobno veliko veselja, kot so strasti polni vrhunski alpinistični vzponi v najvišjih delih sveta. Razvoj dejavnosti je močno povezan z razvojem opreme – to pa razstavljamo in hranimo v Slovenskem planinskem muzeju.

Slovenski alpinizem je plod nešteto gibov Slovenk in Slovencev, ki so v stenah domačih in tujih visokih gora z močnimi telesi čutili pomen slehernega premika. Njihovi vzponi so pogosto zapisani v vpisnih knjigah, med katerimi izstopa prva vpisna knjiga iz Aljaževega stolpa, ki jo je tja leta 1895 umestil sam Jakob Aljaž. Oprema, ki je spremljala alpiniste, je odločilno pripomogla k uspešnim vzponom in spustom, nanjo so vezani spomini in zgodbe, te pa razkrivamo v okviru razstav in spremljajočih aktivnosti v Slovenskem planinskem muzeju.

Smuči, s katerimi se je Davo Karničar spustil z vrha Everesta.

Trenutno aktualna razstava je nastala ob 10. obletnici Slovenskega planinskega muzeja, kar zaznamuje tudi naslov razstave: 10 sidrišč slovenskega alpinizma. Težko je reči, kateri razstavljeni kos opreme je v razvoju slovenskega alpinizma »najpomembnejši«. Je to ostanek 50-metrske vrvi, s katero sta Mira Marko Debelak in Stane Tominšek leta 1926 prvenstveno preplezala Direktno smer v severni steni Špika? Morda oprema, ki jo je med prvim zimskim vzponom po Čopovem stebru leta 1968 uporabljal Aleš Kunaver, med katero so rokavice, ki jih je kar sam zašil?

Karikatura Marka Kočevarja

V domačih podjetjih izdelana obutev in oblačila so grela in varovali člane jugoslovanskih odprav, ki so z vzponom na Makalu leta 1975 in odpravo Everest 1975 alpinizem pripeljali v sam svetovni alpinistični vrh. Iz odpadnih materialov izdelani klini so pripomogli k temu, da so člani odprave Lotse pred točno 40 leti kot prvi preplezali njegovo zloglasno južno steno … Leta 2000 so na strehi sveta stale tudi Elanove smuči, s katerimi je Davo Karničar kot prvi Zemljan neprekinjeno prismučal z vrha Mont Everesta do baznega tabora. Ker alpinistom novih izzivov ne zmanjka, je tudi Slovenski planinski muzej živi hram planinske zgodovine. 

INFORMACIJE:

Slovenski planinski muzej
Triglavska cesta 49, Mojstrana
tel. št.: 08 380 67 30
www.planinskimuzej.si
e-naslov: info@planinskimuzej.si

Saša Mesec, fotografije: Arhiv SPM


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media