Kaj bo jutri, ne vem ...

Prosti čas | maj '21

Aprilski sneg na češnjevih cvetovih je bil res dober izziv za mlade fotografe, ki so se navduševali tudi nad pobeljeno trato. Hitro so naredili aprilske snežene može in obenem z njimi ovekovečili povešene glavice narcis pod težo snega. Fotografije so poslali tudi babicam, te pa bi raje videle, da bi bila pomlad brez ledenih presenečenj. Koliko cvetov je propadlo v tem muhastem aprilu, bomo videli šele, ko bomo na mraz in sneg že pozabili. Prav gotovo pa si mestni človek še zamisliti ne more, kako trpi pridelovalec hrane, ko ga udari vreme, na katero nima vpliva. Kot recimo ena epidemija udari ljudi, ki na to nimajo nobenega vpliva.

Zdaj pa je pozeba že za nami, prelep maj je in narava spet hiti v novi rasti. Brsti, cveti, živi. Ali se bo tako pobrala tudi človeška družina, ko bo enkrat konec te epidemije in nam ne bo na vsakem koraku grozil nevidni sovražnik? Res je mikroskopsko majhen, pa je vendar obvladal ves svet in vseh posledic še ne moremo niti predvideti, spoznali jih bomo šele pozneje.

»Človeštvo se ni preveč dobro odrezalo v boju s tem virusom!«

»Kako da ne? Poglej zdravnike, kako skrbijo za bolne, in znanstvenike, kako hitro so našli zaščito ...«

»Ta cepiva so vendar nevarna, beri, kaj vse lahko povzročijo!«

»To me spominja na teto: kako natančno je vedno prebrala navodila na listku ob zdravilih in se tresla od strahu pred opisanimi morebitnimi stranskimi učinki.«

»O, naša mama tudi. Enkrat sem jo vprašala, ali se strele ne boji. Kajti tudi strela je resna nevarnost in največkrat res kar smrtna – le da se zgodi prav nepredstavljivo redko.«

»Kot se res redko zgodijo tudi druge nesreče: padec letala, potres, požar, povodenj ...«

»Spomnim se, kako je sredi Ljubljane nekemu Koprčanu padla ledena sveča na glavo – sto tisoč Ljubljančanov je hodilo po mestu vsak dan, sveča pa je padla nanj, ki je prišel z morja samo malo na obisk … Doma nimajo ledenih sveč, še snega ne ...«

»Ali kot pravljica o Trnuljčici – kako je oče kralj dal odstraniti vse kolovrate iz kraljestva, ker je bilo hčeri ob rojstvu prerokovano, da se bo zbodla na kolovratu in umrla ... Vsi očetovi ukrepi niso prav nič pomagali, v stolpu domačega gradu je našla kolovrat in se je zbodla ...«

»Kar mi pripada, bom dobil, pravi moj prijatelj, ki je skozi življenje postal pravi filozof in nam vedno razlaga svojo modrost: naredi vse, kar je v tvoji moči, da bi stvari šle tako, kot se ti zdi prav, potem pa se prepusti toku življenja. Kot kmet seje seme v zemljo, potem pa čaka, da pade dež in da zemlja daje semenu rast … Ne hodi odkopavat in gledat, ali je že vzklilo, in ne kriči uporniško na vesolje, če pada sneg aprila in mu vse uniči.«

»Sodobni človek pa bi se najraje upiral vsemu, kar ni po njegovi volji, tudi tistim rečem, na katere nima vpliva.«

»Ja, tudi Zemljo bi naredil ploščato, kadar mu okrogla ni všeč!«

»Se spomniš tiste stare italijanske pesmi Que sera? Slovenska različica pravi: Prešvercati se ne da, kar bo, pa bo!«

»Res, kaj bo jutri, ne vem.«

»Star pregovor pravi, izkoristi dan. Seveda za trud, da si bom ob koncu dneva všeč! Narediti moram samo vse, kar lahko, kar je moja dolžnost in kar je odvisno od mene, potem bomo pa videli.«

»Nove modrosti svetujejo: samo danes. Samo danes tole zmorem, si prigovarjajo zasvojeni, ko se trudijo ohranjati abstinenco. Samo danes, kaj bo jutri, bom razmišljal jutri.«

»Ja. Pogledam ta dan: ni slabo! Naredil sem vse in imam nekaj hrane, še kar zdravje, morda celo nekaj ljudi okoli sebe, ne zebe me, ne preganjajo me, imam streho nad glavo, celo mir – vsega dovolj za danes! Oh, gotovo marsičesa nimam – vsak ima v srcu želje in potrebe in vsak ima drugačno zgodbo, vendar se v resnici dan kar lahko preživi s tem, kar imam danes. Kaj bo jutri, ne vem, kot ne ve nihče na svetu. Srečen pa je res lahko le tisti, ki se ukvarja z današnjim dnem in je hvaležen za vse. Ne more biti srečen, kdor se v strahu in neuresničljivih pričakovanjih ukvarja z jutrišnjim dnem.

Kako že pravi tisti filozof? Kar mi pripada, bom dobil ...

Mira Dobravec


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media