Pripombe k načrtu okrevanja države po epidemiji
ZDUS
Zdus kot največja nevladna organizacija združuje okrog 200.000 članic in članov in predstavlja 620 tisoč upokojencev in upokojenk. Ravno ti so bili največje žrtve epidemije covida-19, saj je bilo pri nas med umrlimi več kot 2.060 (skoraj 48 odstotkov) stanovalcev domov za starejše. Zato so v Zdusu skrbno proučili načrt za okrevanje in odpornost države po epidemiji in vladi posredovali stališča in pripombe.
Predvsem so prepričani, da je nujno sprejeti tri temeljne zakone, in sicer o dolgotrajni oskrbi (z uveljavitvijo januarja 2022), zdravstveni reformi in pokojninski reformi. Nepovratna sredstva iz Evropske unije morajo biti namenjena programom s področja zdravstva in socialnega varstva ter dolgotrajne oskrbe, predvidene naložbe v javno zdravstvo pa morajo zaobjeti vso Slovenijo, so prepričani v Zdusu.
Druga stališča in predloge povzemamo v nadaljevanju.
Zdravstvena in socialna oskrba
- V Zdusu podpirajo gradnjo vsaj dveh negovalnih bolnišnic s skupaj 300 posteljami. Vendar pa jih skrbi, da vseeno še ne bo dovolj postelj za starejše bolnike. Prav tako jih skrbi, ali bo dovolj postelj v domovih za starejše (DSO), čeprav država načrtuje gradnjo novih in prenovo obstoječih javnih domov. Do leta 2030 bi potrebovali več kot šest tisoč novih nastanitev, vendar pa opozarjajo, da bo prenova javnih domov na višji standard vzela kar 850 postelj, poleg tega pa že zdaj v domovih biva skoraj tisoč oseb, ki niso starejše, ampak so bolniki s težjimi boleznimi. Podeljevanje koncesij DSO v zasebni lasti težav ne bo rešilo, poleg tega so zasebni domovi dražji, opozarjajo v Zdusu in hkrati podpirajo tudi usmeritev v gradnjo regijskih centrov za nalezljive bolezni v Ljubljani in Mariboru. Opozarjajo še, da je treba v domovih za starejše zagotoviti nove zaposlitve in ustrezne normative za delo ter urediti in poenotiti stroške zdravstvene nege v okviru institucionalne oskrbe.
- Država naj uredi sistem in financiranje socialne in zdravstvene oskrbe starejših ljudi, ki živijo doma. Spodbuja naj tudi pomoč družinskih članov, medsosedsko pomoč in različne oblike prostovoljstva … Poleg tega naj omogoči možnost, da upravičenec do dolgotrajne oskrbe namesto storitev v zavodu prejme ustrezno denarno nadomestilo, s katerim si pomoč zagotovi sam. Za osebe, ki nimajo dohodkov ali so ti nizki oziroma pod določenim pragom, je treba predvideti in zakonsko urediti, da stroške oskrbe prevzamejo občine oziroma država.
- Za starejše ljudi, ki živijo sami ali brez sosedov in imajo resne zdravstvene težave, naj se uvede e-Oskrba na daljavo, ki v mnogih državah EU predstavlja celo storitev na recept. Prav tako od države pričakujejo digitalizacijo Slovenije (dostopnost mobilnega signala in internetnih storitev, brezplačne tečaje v svet mobilne telefonije, interneta in računalnikov za starejše …).
Gmotni položaj upokojencev
Po podatkih statističnega urada je bila stopnja tveganja revščine pri starejših od 65 let za leto 2019 kar 18,6-odstotna, vendar pa marsikatera upokojenka ali upokojenec z nizko pokojnino ni seznanjen z vsemi mogočimi socialnimi dodatki iz javnih sredstev, kot so varstveni dodatek, denarna pomoč, subvencija najemnine in drugo. V Zdusu predlagajo vzpostavitev ustreznega modela za načrtovanje socialne politike in izračun socialnih transferjev. Prav tako predlagajo, naj država nameni interventna nepovratna dodatna finančna sredstva za odpravo čakalnih dob v zdravstvu, ki so nastale zaradi pretežne zaustavitve delovanja rednega zdravstva in operativnih posegov v času epidemije. Okrepiti je treba primarno zdravstveno dejavnost ter izboljšati paliativno oskrbo na domu z mobilnimi timi.
- Zavzemajo se za gradnjo oskrbovanih stanovanj v povezavi z domovi, ki imajo na voljo dopolnilne storitve, izboljšanje mobilnosti z javnimi prevoznimi sredstvi pa tudi za odpravo arhitektonskih ovir z gradnjo klančin in dvigal, da bi starejši lahko čim dlje ostali v svojih stanovanjih.
Financiranje delovanja zveze
- V Zdusu vladi predlagajo, naj v načrt za okrevanje in odpornost vključi naložbena sredstva za obnovo in širitev zmogljivosti objektov za počitniški oddih, ekreacijo ter letovanje starejših v Sloveniji. Ugotavljajo namreč, da je ednini tovrstni hotel, tj. Delfin v Izoli, izrazito premajhen. V letu 2019, ko je bil hotel 90-odstotno zaseden, je v njem bivalo 24.924 upokojencev, kar je le 0,4 odstotka vseh slovenskih upokojencev. Po ocenah bi za širjenje hotela Delfin potrebovali dobrih 24 milijonov evrov.
- V Zdusu vladi predlagajo, da v stalno državno financiranje vključi program Starejši za starejše. Program, ki pokriva 63 odstotkov države, zagotavlja humanitarno in socialno prostovoljsko pomoč in podporo uporabnikom, starejšim od 69 let, ki jo potrebujejo in so zaradi bolezni ali starosti ter onemoglosti socialno izključeni. Ob tem pa v Zdusu pričakujejo, da bo vlada uvedla stalno proračunsko financiranje zveze, kot jo imajo Gasilska zveza Slovenije, Rdeči križ Slovenije in drugi. S svojimi programi namreč skrbijo za krepitev umske in fizične kondicije članstva, za zdravo, aktivno, varno, vključujoče in čim daljše samostojno življenje in za številne ljubiteljske dejavnosti. Ni realno pričakovati, da bo prostovoljna organizacija delovala le na podlagi članarine, ki jo plačajo posamezniki iz svoje pokojnine, menijo v Zdusu.
A. Ž.
Zakon o debirokratizaciji ruši sistem solidarnosti
V Zdusu zavračajo predlog zakona o debirokratizaciji, saj z rešitvami, ki jih ponuja, močno ruši sistem solidarnosti na področju pokojninskega, zdravstvenega varstva in širše socialne varnosti.
Kot razlagajo v Zdusu, socialna zavarovanja (zdravstveno, pokojninsko-invalidsko, zaposlovanje in starševsko varstvo) že od začetka v polovici 19. stoletja temeljijo na načelih vsesplošne vključitve prebivalstva v sistem in najširše solidarnosti. Po teh načelih imajo vsi zavarovanci enake pravice in enake obveznosti. Zadnje pomeni, da morajo vsi, ki imajo oziroma ustvarjajo kakršen koli dohodek, plačevati od določenega dela svojih dohodkov prispevke za svojo socialno varnost, kar ureja posebna zakonodaja. Pri tem pa so obvezni prispevki za obvezna zavarovanja za posamezne kategorije zavarovancev enake in so določene v odstotnem deležu od njihovega ustvarjenega dohodka.
Nekatere države imajo sicer drugačno ureditev. V Nemčiji na primer osebe z letnimi dohodki nad določeno mejo (pred leti je bila 50.000 evrov) niso vključene v splošno obvezno zdravstveno zavarovanje. Tako ne plačujejo prispevkov bolniškim blagajnam in tudi nimajo pravic, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma bolniške blagajne. Vendar so se osebe z visokimi dohodki dolžne zdravstveno zavarovati pri posebnih bolniških blagajnah (»Innungskrankenkasse«), ki imajo svoja pravila, prispevke in ureditev. A tudi v teh imajo zavarovanci oziroma zavezanci enake obveznosti (prispevke) in vzpostavljeno solidarnost.
Slovenija je premajhna, da bi povzela opisano nemško ureditev, trdijo v Zdusu. Tak pristop pa tudi sicer pomeni določen odmik od vsesplošne solidarnosti v sistemih socialnih zavarovanj. Predlog uvedbe socialne kapice tudi ni skladen z načelom pravičnosti financiranja, po katerem se denar za obvezna socialna zavarovanja zbira glede na zmožnosti posameznika, saj bi se zmanjšale obremenitve ljudi z višjimi dohodki, s čimer bi se relativno breme financiranja prevalilo na zavezance z manjšimi dohodki oziroma bi se zaradi izpada sredstev zmanjšale pravice iz socialnih zavarovanj, če izpada sredstev ne bi nadomestil državni proračun. Pri nas dohodki marsikaterih posameznikov ne omogočajo dostojnega preživetja družin.
Prevelik izpad dohodkov zaradi socialne kapice
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ugotavlja, da skupni znesek vseh prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, plačanih iz dela bruto plač, ki je v letu presegel 6.000 evrov, znaša približno 42 milijonov evrov. Izpad dohodkov blagajne Zpiza bo več kot 75 milijonov evrov. Prispevna stopnja delojemalca je za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,5 odstotka in delodajalca 8,85 odstotka, kar odstopa od večine evropskih držav, ki imajo enako višino prispevkov oziroma celo višjo od delodajalca. Skupaj bo izpad dohodkov od prispevkov za obe blagajni blizu 120 milijonov evrov. V predlogu zakona tudi ni opredeljeno, kaj vse se šteje v znesek 6.000 evrov, kar pomeni, da so lahko izpadi dohodkov za obe blagajni še višji od navedenih. Tudi ni predvideno usklajevanje tega zneska, kar bi pomenilo vsako leto še dodatni izpad dohodkov v obe blagajni. Čeprav iz obrazložitve izhaja, da bo izpad dohodkov zaradi socialne kapice delno nadomeščen z višjo osnovo za dohodnino, kar pomeni, da bodo višji davčni dohodki iz naslova akontacije dohodnine, v Zdusu menijo, da so dohodki od dohodnine vir proračuna in na ta način ne bomo pokrili izpada zdravstvene blagajne.
