Naš edini dom
Ali veste, kaj ste počeli pred 35 leti konec aprila, ko je prišlo do jedrske nesreče v Černobilu? Spomnim se, da je bilo lepo vreme, ki me je zelo vabilo na prosto, ker pa sem ravno zaključevala raziskovalno nalogo, sem bila prikovana na pisalni stroj. Osupli smo bili nad novico in si nismo znali predstavljati, kaj se je zgodilo. Poleg tega je takratna sovjetska oblast informacije o dogodku prikrivala. Eksplozija v jedrski elektrarni Lenin je povzročila hudo zdravstveno in okoljsko katastrofo. Oblast je žrtvovala na tisoče ljudi, ki jim nikoli ni izplačala nobenih odškodnin. Posledice nesreče bo čutiti še dolgo, bližnje mesto Pripjat še več kot 100.000 let ne bo primerno za bivanje.
Ali smo se iz tega kaj naučili? Nekaj že, saj je to začetek boja proti jedrskemu onesnaževanju v svetu, zagotovo pa ne dovolj. V zadnjih tridesetih letih smo naš planet tako izčrpavali in onesnaževali kot še nikoli do zdaj. Ekolog prof. dr. Dušan Plut pravi, da moramo korenito spremeniti način življenja, sicer človeštvo ne bo preživelo. Vse več je ekstremnih vremenskih pojavov, ki so posledica podnebnih sprememb. Da jih povzroča človek, ni več nobenih dvomov. Skrb vzbujajoče pa je tudi izginjanje mnogih živalskih vrst, naših sopotnikov na Zemlji, ki skrbijo za naravno ravnovesje. Obnašamo se, kot da imamo na voljo dva planeta. A Zemlja je naš in njihov edini dom.
Tudi pandemija koronavirusa je posledica našega načina življenja, ki je razkrila, v kakšnem svetu živimo. Razlike med bogatimi in revnimi je še poglobila. Pokazala pa je tudi, da ne potrebujemo veliko materialnega, ne moremo pa živeti brez solidarnosti in čutečih ljudi okrog sebe.
Pandemijo bomo premagali, vse sile moramo napeti, da bomo ohranili tudi naš planet za zanamce. In pri tem lahko pomagamo prav vsi, saj štejejo tudi drobne stvari, na primer kolesarjenje, zmanjšanje uporabe plastike, več doma pridelane hrane ipd., največjo in najodgovornejšo nalogo pa imajo politiki. Naša dolžnost je, da od njih to zahtevamo.
