Evropa se stara, kaj pa zdaj?

maj '21

Do leta 2070 bo v državah Evropske unije skoraj tretjina prebivalstva starejša od 65 let (zdaj jih je 20 odstotkov). Evropska komisija je zasnovala t. i. zeleno knjigo o staranju, ki išče rešitve za prilagajanje demografskim spremembam. V spletni razpravi o staranju Evrope, ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, pa so sodelujoči razpravljali predvsem o spopadanju z epidemijo in potrebami po odpravljanju njenih posledic.

Kot je povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, na ministrstvu prioritetno rešujejo težave z oskrbo starejših, ki jih je epidemija koronavirusne bolezni še izpostavila. V tem in prihodnjem letu bo na voljo 30 milijonov evrov za državne naložbe za področje starejših, iz instrumenta ReactEU bo na voljo še približno 90 milijonov evrov. Iz tretjega vira, sklada za okrevanje in odpornost, pa bodo lahko sredstva črpali šele po sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi. Tega pa naj bi vlada obravnavala predvidoma junija. Po ministrovem mnenju je to ključna in največja reforma te vlade, ki izhaja iz dejstva, da »starost ni bolezen, ampak normalen del človekovega življenja, in človeka smo dolžni v tem podpreti«.

Po besedah evropske poslanke Romane Tomc se EU počasi zaveda, da je staranje prebivalstva eden od večjih skupnih izzivov. Vendar pa so sistemi socialnega in zdravstvenega varstva v nacionalni pristojnosti. Če je Evropa najbolj socialna celina, je prav, da dostojno poskrbimo tudi za starejše prebivalstvo, še posebej ker imamo tudi evropsko komisarko za to področje, je še poudarila.

Evropski poslanec Milan Brglez se je zavzel za sprejem okvirne direktive o določitvi skupnih standardov dolgotrajne oskrbe. Ker je osnova zelene knjige solidarnost med generacijami, to pomeni, da se ne moremo osredotočiti samo na starejše, ampak na to, da podpremo celoten življenjski cikel, da je lahko staranje čim bolj zdravo, aktivno in vključujoče, je dejal.

Evropska poslanka Ljudmila Novak je ocenila, da zelena knjiga spodbuja solidarnost in odgovornost med generacijami, odpira pa tudi razpravo o tem, kako je pomembna prav vsaka generacija. Prepričana je, da je treba izboljšati ozaveščanje o pomenu prenosa izkušenj, da pa so nujni vseživljenjsko učenje, daljša delovna aktivnost ter seveda aktivno, s tem pa tudi bolj zdravo staranje.

Po besedah podpredsednice Zveze društev upokojencev Slovenije Jožice Puhar je epidemija pokazala dolgoletno odsotnost strateškega odzivanja na potrebe starejših ter pomanjkanje ustreznih rešitev tako za tiste, ki bivajo doma, kot tudi tiste v institucionalni oskrbi. Opozorila je na odsotnost enotnega sistema oskrbe na domu, pomanjkanje strokovnega kadra, prezrt pomen neformalne oskrbe in negotov položaj prostovoljcev, saj ni posebnih stimulacij za njihovo delo. Zato starejši prostovoljci počasi odhajajo, mlajši pa se težje vključujejo.

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič pa je spomnil na pozitiven pristop mladih med epidemijo, na njihovo pomoč starejšim, od organiziranja dostav obrokov na dom do sodelovanja na telefonskih linijah za starejše. Poleg tega so mladi omejevali svoje socialne in delovne stike, da se ne bi okužili sami in nato prenašali bolezni na starejše.

OKVIR: Ustanovljen strateški svet za socialno politiko

Z namenom zagotoviti preglednejši, pravičnejši in preprostejši sistem socialne varnosti je vlada konec aprila ustanovila 15-članski strateški svet za socialno politiko. Kot posvetovalna skupina predsednika vlade bo svet spremljal učinkovitost sistema socialne varnosti pri zagotavljanju socialne zaščite, pripravljal bo mnenja k pobudam ali predlogom in predlagal spremembe, ukrepe in pravne akte, ki bi bili potrebni za racionalizacijo sistema socialne varnosti in socialnega zavarovanja ter vzpostavitve preglednega sistema socialnih pomoči. Svet bo vodila evropska poslanka Romana Tomc, člani pa so: Jaka Cepec, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, Patricia Čular, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo, Vlado Dimovski, nekdanji minister za delo, Urška Repar Justin, direktorica gorenjskega centra za socialno delo, Anamarija Kejžar z ljubljanske fakultete za socialno delo, Tomaž Merše, Luka Mišič s katedre za delovno in socialno pravo ljubljanske pravne fakultete, Alenka Oven, direktorica Inštituta za dolgotrajno oskrbo, Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Andreja Poljanec, specialistka zakonske in družinske terapije, Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, Liljana Rihter, dekanica fakultete za socialno delo, Vilma Strniša, vodja trboveljskega zavoda za zaposlovanje, Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta za socialno varstvo, in Luka Tičar, predstojnik katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti.

A. Ž.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media